1. Kaj je Jezus malo pred svojo smrtjo rekel zločincu, ki je visel poleg njega? (Luka 23:39–43)

 JEZUS in zločinca, ki sta visela poleg njega, so počasi in v velikih bolečinah umirali. (Luk. 23:32, 33) Oba zločinca sta Jezusa žalila, zato očitno nista bila njegova učenca. (Mat. 27:44; Mar. 15:32) Toda eden od njiju je spremenil svoje stališče. Rekel je: »Jezus, spomni se me, ko boš prišel v svoje Kraljestvo.« Jezus mu je odgovoril: »Zagotavljam ti danes: boš z menoj v raju.« (Beri Luka 23:39–43.) Nobenega dokaza ni, da bi ta zločinec sprejel sporočilo o »nebeškem Kraljestvu«, ki ga je oznanjeval Jezus. Poleg tega mu Jezus ni nikoli rekel, da bo prišel v to Kraljestvo. (Mat. 4:17) Govoril je o raju na zemlji. Zakaj lahko to rečemo?

2. Kaj nakazuje, da je bil zločinec, ki se je pokesal, Jud?

² Zločinec, ki se je pokesal, je bil verjetno Jud. Drugemu zločincu je rekel: »Ali se čisto nič ne bojiš Boga, ko pa je tudi tebe doletela enaka kazen?« (Luk. 23:40) Judje so častili enega Boga, ljudje iz drugih narodov pa veliko bogov. (2. Mojz. 20:2, 3; 1. Kor. 8:5, 6) Če zločinca ne bi bila Juda, bi se vprašanje verjetno glasilo: »Ali se čisto nič ne bojiš bogov?« Poleg tega Jezus ni bil poslan k drugim narodom, ampak »samo k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce«. (Mat. 15:24) In Izraelci so vedeli, da bo Bog obujal mrtve. Tudi zločinec, ki se je pokesal, je to verjetno vedel. Njegove besede nakazujejo, da je sklepal, da bo Jehova obudil Jezusa, da vlada  kot kralj Božjega kraljestva. Očitno je upal, da bo Bog obudil tudi njega.

3. Kaj si je skesani zločinec verjetno predstavljal, ko je Jezus omenil raj? Pojasni. (1. Mojzesova 2:15)

³ Skesani zločinec je kot Jud vedel za Adama in Evo in raj, v katerega ju je Jehova naselil. Zato si je raj, ki ga je omenil Jezus, verjetno predstavljal kot čudovit vrt tukaj na zemlji. (Beri 1. Mojzesova 2:15.)

4. K čemu bi nas moralo spodbuditi to, kar je Jezus rekel zločincu?

⁴ To, kar je Jezus rekel zločincu, bi nas moralo spodbuditi, da razmišljamo o tem, kakšno bo življenje v raju. O tem raju se lahko nekaj naučimo iz mirnega obdobja, ko je vladal kralj Salomon. Pričakujemo lahko, da bo Jezus, ki je pomembnejši od Salomona, skupaj s svojimi sovladarji vzpostavil čudovite razmere na zemlji. (Mat. 12:42) Seveda bi »druge ovce« moralo zanimati, kako lahko ustrezajo pogojem za večno življenje v raju. (Jan. 10:16)

5. Kako si predstavljaš življenje v raju?

⁵ Kako si predstavljaš življenje v raju? Morda si v mislih naslikaš čudovit park, kot je bil edenski vrt. (1. Mojz. 2:7–9) Mogoče pomisliš na prerokbo iz Miha, da bo »vsak sedel pod svojo trto in pod svojo figo«. (Miha 4:3, 4) Morda se spomniš svetopisemskih vrstic, ki govorijo o tem, da bo obilje hrane. (Ps. 72:16; Iza. 65:21, 22) Zato si mogoče predstavljaš, kako v čudovitem parku sediš za mizo, polno slastne hrane. V zraku lahko vohaš dišeče cvetlice. Slišiš lahko smeh družinskih članov in prijateljev, tudi tistih, ki so bili obujeni. Vse to niso samo sanje. Prepričani smo lahko, da bodo na zemlji dejansko takšne razmere. V raju pa bomo imeli tudi prijetno delo.

6. Kaj bomo delali v raju? (Glej sliko.)

⁶ Jehova nas je ustvaril tako, da pri delu uživamo. (Prid. 2:24) Med Kristusovim tisočletnim vladanjem bomo še posebej zaposleni. Tisti, ki bodo preživeli veliko stisko, in milijoni obujenih bodo potrebovali oblačila, hrano in dom. To pomeni, da bomo imeli veliko zadovoljujočega dela. Tako kot naj bi Adam in Eva obdelovala zemljo, tako jo bomo lahko tudi mi spreminjali v raj. Predstavljaj si tudi, kako bomo uživali, ko bomo poučevali na milijone obujenih, ki bodo bolj malo vedeli o Jehovu in njegovem namenu. In kako  veseli bomo, ko bomo lahko zvestim posameznikom, ki so živeli veliko prej, preden je Jezus prišel na zemljo, povedali vse, kar se je zgodilo po njihovi smrti!

7. O čem smo lahko prepričani in zakaj?

⁷ Lahko smo prepričani, da bomo v raju živeli v miru, da bomo imeli vsega v izobilju in da bo vse potekalo urejeno. Zakaj? Ker nam je Jehova že dal bežen vpogled v to, kakšno bo življenje pod vlado njegovega Sina. To lahko vidimo iz časa, ko je vladal kralj Salomon.

8. Kako so se v preteklosti izpolnile besede iz Psalma 37:10, 11, 29? (Glej »Vprašanja bralcev« v tej reviji.)

⁸ Kralj David je po navdihnjenju napisal, kakšno bo življenje, ko bo v prihodnosti vladal moder kralj, ki bo zvest Jehovu. (Beri Psalm 37:10, 11, 29.) Ko ljudem na oznanjevanju govorimo o prihodnjem raju, jim pogosto preberemo Psalm 37:11. To je povsem upravičeno, saj je Jezus to vrstico citiral v govoru na gori in s tem nakazal, da se bo izpolnila v prihodnosti. (Mat. 5:5) Toda Davidove besede so tudi razkrile, kakšno bo življenje v dneh kralja Salomona. Ko je v Izraelu vladal Salomon, je Božje ljudstvo uživalo mir in blaginjo v deželi, »v kateri tečeta mleko in med«. Bog je rekel: »Če boste živeli po mojih odredbah […], bom v deželo dal mir, tako da boste lahko hodili spat brez strahu pred komer koli.« (3. Mojz. 20:24; 26:3, 6) Te obljube so se izpolnile med Salomonovim vladanjem. (1. krn. 22:9; 29:26–28) Jehova je tudi napovedal, da hudobnih ljudi »ne bo več«. (Ps. 37:10) Torej so se besede iz Psalma 37:10, 11, 29 izpolnile v preteklosti in se bodo tudi v prihodnosti.

9. Kaj je kraljica iz Sabe rekla glede razmer pod vlado kralja Salomona?

⁹ Za to, kakšen mir in blaginjo uživajo Izraelci pod Salomonovo vlado, je slišala  tudi kraljica iz Sabe. Iz daljne dežele je prišla v Jeruzalem, da bi videla stvari na lastne oči. (1. kra. 10:1) Zatem ko si je ogledala Salomonovo kraljestvo, je rekla: »Niti polovice mi niso povedali! […] Tvoji ljudje in tvoji služabniki, ki so vedno ob tebi, so zelo srečni, da lahko poslušajo tvojo modrost.« (1. kra. 10:6–8) Toda razmere pod Salomonovo vlado so bile le predokus tega, kar bo Jehova za ljudi naredil pod vlado svojega sina Jezusa.

10. V katerih pogledih je Jezus boljši od Salomona?

¹⁰ Jezus je v vseh pogledih boljši od Salomona. Salomon je bil nepopoln in je naredil več hudih napak, zaradi katerih je Božje ljudstvo nazadnje trpelo posledice. Jezus pa je popoln vladar, ki ne dela napak. (Luk. 1:32; Heb. 4:14, 15) Tudi ko ga je Satan hudo preizkušal, je ostal zvest Bogu. Dokazal je, da ne bo nikoli grešil ali naredil česa, kar bi škodilo njegovim zvestim podložnikom. Res je velika čast, da je on naš kralj.

11. Kakšno pomoč bo imel Jezus?

¹¹ Jezus bo s 144.000 sovladarji skrbel za človeštvo in izpolnil Jehovov namen z zemljo. (Raz. 14:1–3) Ti sovladarji, ki so bili izbrani izmed moških in žensk, so med svojim življenjem na zemlji veliko pretrpeli in prestali mnogo preizkušenj, zato nas bodo razumeli. Kaj točno bodo delali?

12. Katero delo bo Jehova dal 144.000-im?

¹² Jezus in njegovi sovladarji bodo imeli veliko večjo nalogo, kot jo je imel Salomon. Ta je skrbel za nekaj milijonov ljudi v samo eni deželi. Tisti, ki bodo vladali v Božjem kraljestvu, pa bodo pomagali skrbeti za milijarde ljudi, ki bodo živeli po vsem svetu. Jehova je 144.000-im podelil res veliko čast!

13. Katero posebno odgovornost bodo imeli Jezusovi sovladarji?

¹³ Tako kot Jezus bodo tudi 144.000-i služili kot kralji in duhovniki. (Raz. 5:10) Pod Mojzesovim Zakonikom so bili duhovniki predvsem odgovorni, da so ščitili fizično zdravje ljudi in da so poskrbeli za njihovo duhovno zdravje. Ker je bil Zakonik »le senca prihodnjih dobrih stvari«, lahko sklepamo, da bodo Jezusovi sovladarji pomagali skrbeti za fizične in duhovne potrebe Božjega ljudstva. (Heb. 10:1) To, kako bodo ti kralji in duhovniki komunicirali s podložniki Kraljestva, ki bodo tukaj na zemlji, pa bomo še videli. Vendar smo lahko prepričani, da bo Jehova poskrbel, da bodo ljudje v raju imeli vodstvo, ki ga potrebujejo. (Raz. 21:3, 4)

14. V kakšnem odnosu so »druge ovce« in Kristusovi bratje?

¹⁴ Jezus je za tiste, ki bodo z njim vladali, rekel, da so »mala čreda«. (Luk. 12:32) Govoril pa je tudi o drugi skupini, ki jo je imenoval »druge ovce«. Ti skupini sestavljata eno čredo. (Jan. 10:16) Že danes med seboj sodelujeta in to se bo nadaljevalo tudi za tem, ko bo zemlja postala raj. Takrat bodo tisti, ki sestavljajo »malo čredo«, v nebesih. Tisti, ki so del »drugih ovc«, pa  bodo imeli upanje na večno življenje na zemlji. Toda »druge ovce« morajo že zdaj delati določene stvari, da bi ustrezale pogojem za življenje v raju.

15. a) Kako »druge ovce« sodelujejo s Kristusovimi brati? b) Kako lahko posnemaš brata, ki oznanjuje v lekarni? (Glej sliko.)

¹⁵ Skesani zločinec je umrl, preden je lahko dokazal, da je hvaležen za to, kar je zanj naredil Kristus. Tisti, ki smo del »drugih ovc«, pa imamo že danes veliko priložnosti, da pokažemo, kaj čutimo do Jezusa. Ljubezen do njega lahko na primer pokažemo s tem, kako ravnamo z njegovimi maziljenimi brati. Jezus je rekel, da nas bo na podlagi tega sodil. (Mat. 25:31–40) Kristusove brate lahko podpiramo tako, da jim goreče pomagamo pri oznanjevanju in pridobivanju učencev. (Mat. 28:18–20) Zato želimo kar najbolje izkoristiti naše pripomočke za preučevanje Svetega pisma, kot je knjiga Uživaj življenje vso večnost!. Če trenutno ne vodiš svetopisemskega tečaja, zakaj si ne bi postavil za cilj, da tečaj ponudiš čim več ljudem?

16. Kaj lahko delamo že zdaj, da bi se pripravili na življenje pod vlado Božjega kraljestva?

¹⁶ Ni nam treba čakati na raj, da bi postali takšni ljudje, kot jih Jehova tam želi. Že zdaj se lahko trudimo, da smo pri tem, kar rečemo in naredimo, pošteni in da živimo uravnovešeno. Bodimo zvesti Jehovu, zakoncu in sokristjanom. Bolj ko se že v tem pokvarjenem svetu držimo Božjih meril, lažje bomo po njih živeli v raju. To, da se pripravljamo na življenje v raju, lahko pokažemo tudi tako, da razvijamo lepe lastnosti in spretnosti, ki jih bomo takrat potrebovali. Glej članek »Ali si pripravljen podedovati zemljo?« v tej reviji.

17. Ali naj bi bili potrti zaradi svojih preteklih grehov? Pojasni.

¹⁷ Potrudimo se tudi osvoboditi občutka krivde, ki ga morda imamo, če smo v preteklosti hudo grešili. Seveda nikoli ne želimo imeti odkupne žrtve za  izgovor, da se »namerno vdajamo grehu«. (Heb. 10:26–31) Toda če smo se res pokesali, poiskali pomoč pri Jehovu in starešinah ter se spremenili, smo lahko prepričani, da nam je Jehova povsem odpustil. (Iza. 55:7; Apd. 3:19) Imejmo v mislih Jezusove besede farizejem: »Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« (Mat. 9:13) Odkupna žrtev je dovolj velika, da pokrije vse naše grehe.

18. O čem bi se rad pogovarjal z zločincem, ki je umrl poleg Jezusa?

¹⁸ Predstavljaj si, da se v raju pogovarjaš z zločincem, ki je govoril z Jezusom. Brez dvoma bi oba izrazila cenjenje za Jezusovo žrtev. Mogoče bi ga prosil, naj ti pove več o tem, kar se je dogajalo v zadnjih urah Jezusovega življenja na zemlji, in o tem, kako se je počutil, ko je Jezus ugodil njegovi prošnji. On pa bi te morda vprašal, kako je bilo živeti v zadnjih dneh Satanove stvarnosti. Kako veseli bomo, da bomo lahko z ljudmi, kot je ta človek, preučevali Božjo Besedo! (Efež. 4:22–24)

19. Zakaj življenje v raju ne bo dolgočasno? (Glej sliko na naslovnici.)

¹⁹ Življenje v raju ne bo nikoli dolgočasno. Lahko bomo spoznavali zanimive ljudi in opravljali smiselno delo. Najboljše pa je, da bomo lahko vsak dan še več izvedeli o našem nebeškem Očetu in uživali v vsem, kar nam bo dajal. Vedno se bomo lahko naučili še kaj novega o njem in njegovem stvarstvu. In dlje ko bomo živeli, bolj bomo imeli Boga radi. Res smo zelo hvaležni Jehovu in Jezusu, da sta nam obljubila večno življenje v raju!