1. Kaj se mogoče sprašujemo, ko razmišljamo o Abrahamovi veri?

 ČEPRAV so mnogi ljudje že slišali za Abrahama, pa večina o njem ne ve veliko. Ampak ti o Abrahamu veš zelo veliko. Veš na primer, da v Svetem pismu za njega piše, da je »oče vseh [...], ki verujejo«. (Rim. 4:11) Ampak mogoče se sprašuješ: Ali lahko imam tako močno vero v Jehova, kot jo je imel Abraham? Ja, lahko jo imaš.

2. Zakaj je pomembno, da preučujemo zgled Abrahama? (Jakob 2:22, 23)

² Da bi si pridobili tako močno vero, kot jo je imel Abraham, je pomembno, da preučujemo njegov zgled. Abraham je vedno naredil to, kar mu je Bog naročil. Preselil se je daleč stran od doma. Desetletja je živel v šotorih. In bil je pripravljen žrtvovati svojega ljubljenega sina Izaka. Z vsem tem je pokazal, da je njegova vera zelo močna. Zaradi takšne vere in del si je pridobil Božje odobravanje in je lahko postal njegov prijatelj. (Beri Jakob 2:22, 23.) Jehova želi, da vsi mi – tudi ti – imamo njegovo odobravanje in smo njegovi prijatelji, zato je navdihnil svetopisemska pisca Pavla in Jakoba, da sta pisala o Abrahamovem zgledu. Poglejmo zdaj, kaj o njem piše v 4. poglavju Pisma Rimljanom in 2. poglavju Jakobovega pisma. Tako Pavel kot tudi Jakob o Abrahamu navajata nekaj izrednega.

3. Katero vrstico sta citirala Pavel in Jakob?

³ Pavel in Jakob sta citirala 1. Mojzesovo 15:6, kjer piše, da je Abraham »verjel Jehovu in ta ga je zaradi tega štel za pravičnega«. Ko Bog nekoga šteje za pravičnega, to v bistvu pomeni, da mu je sprejemljiv in celo da mu nima kaj očitati. Ali ni neverjetno, da Bog za grešne, nepopolne  ljudi reče, da jim nima kaj očitati? Verjetno si želiš, da to reče tudi zate! To ni nekaj nemogočega. Poglejmo, zakaj je Jehova Abrahama štel za pravičnega in kaj moramo narediti, da bi tako gledal tudi na nas.

4. Zakaj se zdi nenavadno, da smo lahko ljudje v Božjih očeh pravični?

⁴ Pavel je v Pismu Rimljanom zapisal, da smo vsi ljudje grešni. (Rim. 3:23) Kako smo lahko potem v Božjih očeh pravični in brezgrajni in imamo njegovo odobravanje? Da bi vsi iskreni kristjani dobili odgovor na to vprašanje, je Pavel omenil zgled Abrahama.

5. Na podlagi česa je Jehova Abrahama razglasil za pravičnega? (Rimljanom 4:2–4)

⁵ Jehova je Abrahama razglasil za pravičnega, ko je živel v Kanaanu. Zakaj ga je razglasil za pravičnega? Ali zato, ker se je Abraham do potankosti držal Mojzesovega Zakonika? Ne. (Rim. 4:13) Zakonik je bil izraelskemu narodu dan več kot 400 let po tem, ko je Bog Abrahama razglasil za pravičnega. Na podlagi česa pa ga je potem razglasil za pravičnega? Izkazal mu je nezasluženo dobroto in ga razglasil za pravičnega zaradi njegove vere. (Beri Rimljanom 4:2–4.)

6. Zakaj lahko Jehova grešnike razglasi za pravične?

⁶ Pavel je nadalje rekel, da Bog tiste, ki imajo vero vanj, »šteje za pravične«. (Rim. 4:5) Dodal je še: »Tudi David je povedal, da je srečen tisti, ki ga Bog neodvisno od njegovih del priznava za pravičnega. Rekel je: ‚Srečni tisti, ki so jim bila njihova nezakonita dejanja oproščena in so jim bili grehi izbrisani; srečen tisti človek, čigar grehov se Jehova ne bo spominjal.‘« (Rim. 4:6–8; Ps. 32:1, 2) Bog tistim, ki imajo vero vanj, grehe oprosti oziroma izbriše. Povsem jim odpusti in se njihovih grehov ne spominja več. V njegovih očeh so brezgrajni in pravični zaradi svoje vere.

7. V kakšnem smislu so bili zvesti Jehovovi častilci pravični?

⁷ Čeprav so bili Abraham, David in drugi zvesti Božji častilci razglašeni za pravične, so bili še vedno nepopolni. Ampak ker so imeli vero, jih je Bog imel za brezgrajne, še posebej v primerjavi s tistimi, ki ga niso častili. (Efež. 2:12) Pavel je v svojem pismu jasno povedal, da je vera bistvena za oseben odnos z Jehovom. Abraham in David sta bila Božja prijatelja zaradi svoje vere in tudi mi smo lahko Božji prijatelji zaradi vere.

8., 9. Do kakšnih napačnih zaključkov so prišli nekateri posamezniki glede besed, ki sta jih zapisala Pavel in Jakob, in zakaj?

⁸ Verski voditelji imajo že stoletja vroče razprave o tem, kakšno vlogo ima vera in kako pomembna so dela. Nekateri trdijo, da je vse, kar je potrebno za rešitev, to, da verjameš v Gospoda Jezusa Kristusa. Mogoče si jih že slišal reči: »Verjemi v Jezusa in boš rešen.« Pri tem mogoče celo citirajo Pavlove besede: »Srečen tisti, ki ga Bog neodvisno od njegovih del priznava za pravičnega.« (Rim. 4:6) Drugi trdijo, da se lahko »rešiš« tako, da se udeležiš verskih romanj in da opravljaš različne dolžnosti, ki jih nalaga cerkev. Morda citirajo besede iz Jakoba 2:24: »Človek je  razglašen za pravičnega zaradi del, ne pa samo zaradi vere.«

⁹ Zaradi takšnih različnih prepričanj so nekateri biblijski učenjaki mnenja, da se Pavel in Jakob nista strinjala glede tega, kaj mora posameznik delati, da bi imel Božje odobravanje. Verski voditelji morda trdijo, da je bil Pavel prepričan, da je človek lahko razglašen za pravičnega zaradi svoje vere ne glede na to, ali ima dela ali jih nima. Medtem pa je Jakob po njihovem mnenju učil, da so za Božje odobravanje dela nujna. Neki profesor teologije je rekel, da Jakob ni razumel, zakaj je Pavel poudarjal, da človek za to, da bi bil razglašen za pravičnega, potrebuje samo vero, in da se s Pavlovim pojasnilom ni strinjal. Ampak Jehova je navdihnil tako Pavla kot tudi Jakoba, da sta zapisala to, kar sta. (2. Tim. 3:16) Zato mora obstajati preprost način, da uskladimo njuni izjavi, in sicer, da razmislimo o sobesedilu.

10. O katerih delih oziroma »ravnanju« je Pavel predvsem govoril? (Rimljanom 3:21, 28) (Glej tudi sliki.)

¹⁰ Na katera »dela« se je Pavel osredotočal v 3. in 4. poglavju Pisma Rimljanom? Osredotočal se je predvsem na dela oziroma »ravnanje po Zakoniku« – Mojzesovem Zakoniku, ki je bil dan na gori Sinaj. (Beri Rimljanom 3:21, 28.) Videti je, da so nekateri judovski kristjani v Pavlovih dneh še vedno bili prepričani, da se morajo držati Mojzesovega Zakonika. Zato je Pavel z Abrahamovim zgledom želel pokazati, da človek v Božjih očeh ni pravičen zaradi »ravnanja  po Zakoniku«, ampak zaradi vere. To je spodbudno vedeti, saj smo zaradi tega dejstva lahko prepričani, da je z Bogom mogoče imeti dober odnos. To pomeni, da lahko razvijemo vero v Boga in Kristusa, kar pravzaprav vodi do tega, da imamo Božje odobravanje.

11. O katerih delih je govoril Jakob?

¹¹ Po drugi strani Jakob v 2. poglavju svojega pisma z deli ni imel v mislih »ravnanja po Zakoniku«, ki ga je omenil Pavel. Govoril je o delih, ki jih kristjani opravljajo v vsakodnevnem življenju. Ta dela kažejo, ali ima kristjan pristno vero v Boga ali ne. Razmislimo o dveh primerih, ki ju je uporabil Jakob.

12. Kako je Jakob pojasnil povezavo med vero in deli? (Glej tudi sliki.)

¹² V prvem primeru je Jakob govoril o tem, da mora biti kristjan pri svojem ravnanju z drugimi nepristranski. To je ponazoril s človekom, ki je bil do bogataša prijazen, reveža pa je preziral. Nato je poudaril, da ta človek mogoče res trdi, da ima vero, ampak iz njegovih del se to ne vidi. (Jak. 2:1–5, 9) V drugem primeru Jakob omeni človeka, ki je videl, da nekdo od bratov ali sester »nima kaj obleči in nima dovolj hrane«, vendar mu ni pomagal. Čeprav ta človek trdi, da ima vero, pa njegova vera ni podprta z deli, zato je brez vrednosti. Jakob je zapisal: »Vera, če se je ne kaže z deli, je mrtva.« (Jak. 2:14–17)

13. S katerim primerom je Jakob ponazoril, da moramo vero kazati z deli? (Jakob 2:25, 26)

¹³ Jakob je kot primer nekoga, ki je z deli dokazal, da ima vero, omenil  Rahabo. (Beri Jakob 2:25, 26.) Rahaba je slišala za Jehova in razumela je, da podpira Izraelce. (Joz. 2:9–11) Svojo vero je pokazala z deli. Ko sta bila izraelska oglednika v nevarnosti, ju je zaščitila. Zaradi tega dejanja je bila ta nepopolna Neizraelka razglašena za pravično, tako kot je bil Abraham. Njen zgled pokaže, kako pomembno je, da svojo vero kažemo z deli.

14. Zakaj lahko rečemo, da si Pavlove in Jakobove besede ne nasprotujejo?

¹⁴ Svetopisemska pisca Pavel in Jakob sta glede vere in del enostavno pisala z različnega zornega kota. Pavel je judovskim kristjanom rekel, da Jehovovega odobravanja ne bodo nikoli mogli dobiti samo s tem, da se ravnajo po Mojzesovem Zakoniku. Jakob pa je poudaril, da morajo vsi kristjani svojo vero kazati s tem, da drugim delajo dobro.

15. S katerimi različnimi deli lahko kažemo svojo vero? (Glej tudi slike.)

¹⁵ Jehova ne pravi, da moramo delati točno to, kar je delal Abraham, če želimo biti razglašeni za pravične. Pravzaprav lahko svojo vero kažemo z veliko različnimi deli. Prisrčno lahko sprejmemo nove, ki pridejo v občino. Pomagamo lahko bratom in sestram, ki potrebujejo pomoč, in lahko delamo dobro družinskim članom. Ta dela Jehova odobrava in jih bo tudi blagoslovil. (Rim. 15:7; 1. Tim. 5:4, 8; 1. Jan. 3:18) Svojo vero pa še posebej kažemo s tem, da drugim goreče govorimo o dobri novici. (1. Tim. 4:16) Vsi mi lahko s svojimi deli kažemo, da verjamemo, da se bodo Jehovove  obljube uresničile in da je to, kar dela, najboljše. Če svojo vero dokazujemo z deli, smo lahko prepričani, da nas bo Bog štel za pravične in nas imel za svoje prijatelje.

16. Kako je bilo Abrahamovo upanje povezano z njegovo vero?

¹⁶ V 4. poglavju Pisma Rimljanom je poudarjeno še nekaj, kar se lahko naučimo od Abrahama – to, kako pomembno je upanje. Jehova je obljubil, da bodo po Abrahamu blagoslovljeni »mnogi narodi«. Samo predstavljaj si, kako čudovito upanje je imel Abraham! (1. Mojz. 12:3; 15:5; 17:4; Rim. 4:17) Ampak ko je bil star 100 let in Sara 90, še vedno nista dobila obljubljenega sina. S človeškega gledišča je bilo za njiju nemogoče, da bi imela otroka. To je bil za Abrahama velik preizkus vere. Kljub temu »je upal in veroval, da lahko postane oče mnogih narodov«. (Rim. 4:18, 19) In nazadnje se je to, kar je upal, tudi izpolnilo. Dobil je dolgo pričakovanega sina, Izaka. (Rim. 4:20–22)

17. Kako vemo, da smo lahko kot Božji prijatelji šteti za pravične?

¹⁷ Tako kot Abraham smo lahko tudi mi Božji prijatelji. Lahko imamo Božje odobravanje in smo šteti za pravične. To je razvidno iz tega, kar je Pavel napisal v nadaljevanju: »Besede, da ‚je bil štet za pravičnega‘, pa niso bile napisane samo zaradi njega [Abrahama], ampak tudi zaradi nas, ki bomo šteti za pravične, ker verjamemo v tistega, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa.« (Rim. 4:23, 24) Kot Abraham moramo imeti vero v Jehova, delati dobro in biti povsem prepričani, da se bodo Jehovove obljube uresničile. V naslednjem članku bomo govorili o upanju, ki ga imamo in o katerem je Pavel pisal v 5. poglavju Pisma Rimljanom.