1. Kako pomemben je bil kruh za ljudi v svetopisemskih časih?

 V SVETOPISEMSKIH časih je bil kruh osnovna hrana za veliko ljudi. (1. Mojz. 14:18; Luk. 4:4) Pravzaprav je bil kruh tako pomemben, da Sveto pismo to besedo včasih uporablja za hrano na splošno. (Mat. 6:11) Kruh je bil tudi pomemben del dveh Jezusovih dobro znanih čudežev. (Mat. 16:9, 10) Eden od teh čudežev je opisan v šestem poglavju Janezovega evangelija. Med pregledovanjem tega poročila bomo videli, kaj se lahko iz njega naučimo mi danes.

2. Ob kateri priložnosti je veliko ljudi potrebovalo hrano?

² Jezusovi učenci so bili po oznanjevanju zelo utrujeni in so potrebovali počitek. Zato jim je Jezus rekel, naj gredo z njim v čoln. Skupaj so odpluli na drugo stran Galilejskega jezera. (Mar. 6:7, 30–32; Luk. 9:10) Prišli so na samoten kraj na območju Betsajde. Ampak ljudje so izvedeli, kje je Jezus, zato je tja prišla velika množica ljudi. Jezus jih ni ignoriral. Vzel si je čas, da jih je prijazno učil o Kraljestvu in ozdravljal bolne. Ko se je zvečerilo, so se učenci začeli spraševati, kje bi za vse te ljudi lahko dobili hrano. Mogoče je kdo v množici s sabo imel kaj za jesti, ampak večina bi morala iti v vasi in hrano kupiti. (Mat. 14:15; Jan. 6:4, 5) Kaj je storil Jezus?

ČUDEŽ, S KATERIM JE JEZUS PRISKRBEL KRUH

3. Kako se je Jezus odzval na potrebe množice? (Glej tudi sliko.)

³ Jezus je svojim apostolom rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.« (Mat. 14:16) Ampak apostolom se je to zdelo nemogoče. Zakaj? Ker je bilo v množici okoli 5000 moških. Če tem moškim prištejemo še ženske in otroke,  je vse skupaj tam bilo mogoče okoli 15.000 ljudi. (Mat. 14:21) Andrej je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribici. Ampak kaj je to za toliko ljudi?« (Jan. 6:9) Ljudje so takrat pogosto jedli ječmenove hlebce, ribici pa sta verjetno bili soljeni in posušeni. Ampak vsem je bilo jasno, da je to bilo premalo hrane za takšno množico.

4. Kaj se lahko naučimo iz Janeza 6:11–13? (Glej tudi slike.)

⁴ Jezus je ljudem želel izkazati prijaznost in gostoljubnost, zato jim je naročil, naj se v skupinah posedejo po travi. (Mar. 6:39, 40; beri Janez 6:11–13.) Iz poročila izvemo, da se je Jezus svojemu Očetu zahvalil za kruh in ribici. To je bilo nekaj povsem primernega, saj je pravzaprav Bog vir vse hrane. To je čudovit pouk za nas. Želimo posnemati Jezusov zgled in se pred obrokom v molitvi zahvaliti Jehovu, ne glede na to, ali smo sami ali pa je z nami še kdo. Jezus je po molitvi hrano razdelil ljudem. Vsi so se najedli do sitega. Nekaj hrane je celo ostalo in Jezus ni želel, da se vrže stran. Zato je učencem naročil, naj ostanke poberejo, tako da bi jih lahko porabili kasneje. Tudi v tem je Jezus odličen zgled za nas. Vse, kar je imel, je uporabljal modro. Če ste starši, lahko s to zgodbo svoje otroke naučite, kako pomembno je, da pred obrokom molijo, da so gostoljubni in prijazni ter da z drugimi velikodušno delijo stvari, tako kot je to delal Jezus.

5. Kako so se na to, kar je naredil Jezus, odzvali ljudje in kaj je zato storil on?

⁵ Ljudje so bili navdušeni nad Jezusovim načinom poučevanja in čudeži. Dobro so vedeli, kaj je rekel Mojzes – da bo  Bog poslal velikega preroka. Mogoče so se spraševali, ali bi lahko bil Jezus ta prerok. (5. Mojz. 18:15–18) Verjetno so mislili, da bi Jezus bil izreden vladar. Lahko bi celo priskrbel hrano za celoten narod. Zato so ga »hoteli na silo postaviti za kralja«. (Jan. 6:14, 15) Če bi Jezus to dovolil, bi se na takšen način vpletal v politiko Judov, ki so bili pod rimsko oblastjo. Ampak tega ni dovolil. Raje »se je čisto sam spet umaknil na goro«. Čeprav so drugi nanj pritiskali, je bil odločen, da se ne vpleta v politiko. Res čudovit zgled za nas!

6. Kako lahko pokažemo, da želimo posnemati Jezusa? (Glej tudi sliko.)

⁶ Seveda drugi od nas ne bodo pričakovali, da čudežno priskrbimo hrano ali da ozdravimo bolne. Prav tako nas ne bodo želeli kar postaviti za vladarja. Lahko pa bi nas skušali prepričati, da se vpletamo v politiko, tako da volimo ali podpremo nekoga, ki bi po njihovem mnenju bil dober vladar. Ampak Jezus nam je jasno pokazal, kako naj bi ravnali v takšnih situacijah. V politiko se sploh ni želel vpletati. Rekel je celo: »Moje Kraljestvo ni del tega sveta.« (Jan. 17:14; 18:36) Kot kristjani moramo razmišljati tako, kot je razmišljal Jezus, in posnemati njegov zgled. Podpiramo in oznanjujemo Božje kraljestvo ter zanj molimo. (Mat. 6:10) Vrnimo se zdaj k  poročilu o Jezusovem čudežu in poglejmo, kaj še se lahko naučimo.

KAJ JE POMENIL ČUDEŽ S HLEBCI?

7. Kaj je naredil Jezus in kako so se odzvali apostoli? (Janez 6:16–20)

⁷ Ko je Jezus nahranil množico, se je sam odpravil na goro, da bi se umaknil od ljudi, ki so ga želeli postaviti za kralja. Učencem je naročil, naj se s čolnom vrnejo v Kafarnaum. (Beri Janez 6:16–20.) Medtem ko so učenci pluli po jezeru, je nastala nevihta. Začel je pihati močan veter in nastali so visoki valovi. Nato pa je k apostolom prišel Jezus, tako da je hodil po vodi. Tudi Petru je rekel, naj hodi po vodi. (Mat. 14:22–31) Zatem je Jezus stopil v čoln in veter se je umiril. Učenci so bili začudeni. Rekli so: »Ti si res Božji Sin.« a (Mat. 14:33) Zanimivo je, da so učenci to rekli šele po tem, ko je Jezus hodil po vodi, ne pa po tem, ko je čudežno priskrbel hrano. Marko je v svojem poročilu glede apostolov dodal naslednjo zanimivo podrobnost: »Nad vsem tem so bili zelo začudeni, saj niso dojeli, kaj je pomenil čudež s hlebci. Njihovo srce tega še vedno ni moglo razumeti.« (Mar. 6:50–52) Ja, učenci niso razumeli, da je Jehova Jezusu dal moč, s katero lahko naredi veliko več kot pa samo to, da priskrbi hrano. Kmalu zatem je Jezus ponovno spregovoril o svojem čudežu, ko je nahranil ljudi, in nas naučil še nekaj pomembnega.

8., 9. Zakaj je množica sledila Jezusu? (Janez 6:26, 27)

⁸ Ljudje, ki jih je Jezus nahranil, so bili osredotočeni na to, da potešijo svoje fizične potrebe in želje. Zakaj lahko to rečemo? Naslednji dan so opazili, da Jezusa in njegovih apostolov ni več tam. Zato so šli v čolne, ki so pripluli iz Tiberije, in odpluli v Kafarnaum, da bi našli Jezusa. (Jan. 6:22–24) Ali so to naredili, ker so želeli izvedeti več o Kraljestvu? Ne. Razmišljali so predvsem o svoji fizični potrebi po hrani. Kako to vemo?

⁹ Razmislimo, kaj se je zgodilo, ko je množica blizu Kafarnauma našla Jezusa. Jezus jim je odkrito povedal, da ga iščejo samo zato, ker želijo potešiti svoje trenutne fizične potrebe. Res je, da so »jedli kruh in se nasitili«. Ampak Jezus je rekel, da je to hrana, »ki se pokvari«. Spodbudil jih je, naj raje delajo »za hrano, ki se ne pokvari in vodi v večno življenje«. (Beri Janez 6:26, 27.) Povedal jim je tudi, da jim takšno hrano lahko priskrbi njegov Oče. Ko so slišali, da obstaja hrana, ki jim lahko da večno življenje, so bili verjetno zelo presenečeni. Katera hrana ima takšno moč in kako bi jo lahko Jezusovi poslušalci dobili?

10. Kaj so ljudje morali delati, da bi dobili večno življenje?

¹⁰ Judje so želeli vedeti, kaj morajo delati, da bi lahko dobili takšno hrano. Morda so razmišljali o tem, kaj morajo delati glede na Mojzesov Zakonik. Vendar jim je Jezus rekel: »Bogu je po volji to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« (Jan. 6:28, 29) Da bi dobili »večno življenje«, so morali torej verovati v Božjega predstavnika. O tem je Jezus v preteklosti že govoril. (Jan. 3:16–18, 36) In tudi kasneje je še velikokrat učil o tem, kako lahko ljudje dobijo večno življenje. (Jan. 17:3)

11. Kako so Judje pokazali, da jih zanima samo dobesedni kruh? (Psalm 78:24, 25)

 ¹¹ Ti Judje niso sprejeli Jezusovih besed glede tega, kaj »je Bogu po volji«. Niso želeli razumeti, da morajo verovati v Jezusa. Vprašali so ga: »Katero znamenje boš naredil, da ga bomo videli in ti verjeli?« (Jan. 6:30) Omenili so, da so njihovi predniki v času Mojzesa vsak dan za hrano dobivali mano. (Neh. 9:15; beri Psalm 78:24, 25.) Jasno je torej, da jih je skrbelo samo to, da dobijo dobesedno hrano. Ko je Jezus kasneje govoril o »pravem kruhu iz nebes«, ki bi jim lahko v nasprotju z mano dal večno življenje, ga niso niti vprašali, kaj to pomeni. (Jan. 6:32) Bili so tako osredotočeni na svoje fizične potrebe, da so preslišali duhovne resnice, o katerih jim je govoril. Kaj se lahko naučimo iz tega poročila?

NA KAJ MORAMO BITI OSREDOTOČENI?

12. Kako je Jezus pokazal, kaj je najpomembnejše?

¹² Iz šestega poglavja Janezovega evangelija se naučimo še nekaj ključnega. Naše duhovne potrebe bi nam morale biti najpomembnejše v življenju. Jezus je takrat, ko ga je Satan preizkušal, pokazal, da je poslušnost Jehovu pomembnejša od hrane. (Mat. 4:3, 4) Tudi v govoru na gori je poudaril pomembnost tega, da se zavedamo svojih duhovnih potreb. (Mat. 5:3) Lahko se torej vprašamo: Ali se iz mojega načina življenja vidi, da so mi pomembnejše duhovne potrebe kot pa fizične želje?

13. a) Zakaj ni narobe, če uživamo v hrani? b) Pred čim nas je posvaril Pavel? (1. Korinčanom 10:6, 7, 11)

¹³ Povsem primerno je, da molimo za stvari, ki jih potrebujemo, in da v njih uživamo. (Luk. 11:3) V Svetem pismu piše, da je za človeka dobro, »da jé in pije ter uživa pri svojem delu«, in da je »to od pravega Boga«. (Prid. 2:24; 8:15; Jak. 1:17) Kljub temu moramo materialne stvari ohraniti na primernem mestu. Apostol Pavel je poudaril ravno to, ko je pisal kristjanom, ki so živeli proti koncu judovske stvarnosti. Spomnil jih je na slab zgled Izraelcev v pustinji. Med drugim je omenil, kaj so naredili, ko so bili blizu gore Sinaj. Kristjane je posvaril pred tem, naj si ne želijo »delati tega, kar je slabo, kakor so to želeli delati [Izraelci]«. (Beri 1. Korinčanom 10:6, 7, 11.) Jehova jim je čudežno priskrbel hrano, ampak ker so bili tako sebični, je to postalo za njih nekaj, »kar je slabo«. (4. Mojz. 11:4–6, 31–34) Ko so začeli častiti zlato tele, so pokazali, da jim je to, da jejo, pijejo in uživajo, pomembnejše od tega, da ubogajo Jehova. (2. Mojz. 32:4–6) Pavel je te primere omenil, da bi posvaril kristjane, ki so živeli blizu konca judovske stvarnosti leta 70 n. št. Tudi mi živimo blizu konca te stvarnosti, zato je nujno, da si k srcu vzamemo Pavlov nasvet.

14. Kaj iz Svetega pisma izvemo glede hrane v novem svetu?

¹⁴ Ko je Jezus rekel, naj molimo za »kruh za ta dan«, je še dodal, naj molimo za to, da se zgodi Božja volja »kakor v nebesih tako tudi na zemlji«. (Mat. 6:9–11) Kako si predstavljaš življenje na zemlji, ko se bo tudi tukaj zgodila Božja volja? Iz Svetega pisma izvemo, da Božja volja glede zemlje zajema tudi dobro hrano. Glede na Izaija 25:6–8 bo pod Jehovovim kraljestvom dobesedne hrane v izobilju. V Psalmu 72:16 piše: »Na zemlji  bo žita v obilju, do gorskih vrhov ga bo na pretek.« Ali se že veseliš, da boš lahko nekaj tega žita uporabil za to, da boš naredil svoj najljubši kruh ali pa da boš preizkusil kakšen nov recept? Poleg tega boš lahko užival v sadu vinograda, ki si ga boš zasadil. (Iza. 65:21, 22) V teh stvareh bodo lahko uživali vsi ljudje na zemlji.

15. Česa se bodo morali naučiti tisti, ki bodo obujeni? (Janez 6:35)

¹⁵ Beri Janez 6:35. Še enkrat pomislimo na ljudi, ki so jedli kruh in ribe, ki jih je priskrbel Jezus. Po vstajenju boš mogoče koga od njih srečal. Tudi če v preteklosti niso pokazali vere, bodo mogoče obujeni. (Jan. 5:28, 29) Ampak morali se bodo naučiti, kaj pomenijo Jezusove besede: »Jaz sem kruh življenja. Kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen.« Morali si bodo pridobiti vero v to, da je Jezus za njih žrtvoval svoje življenje. Takrat se bodo morali vsi, ki bodo obujeni, in tudi otroci, ki se bodo rodili, učiti o Jehovu in njegovem namenu. Sigurno jih bomo z veseljem poučevali o teh stvareh. To, da bomo drugim pomagali razviti odnos z Jehovom, nam bo prineslo veliko več veselja kot pa okusna hrana, ki jo bomo lahko jedli v novem svetu.

16. O čem bomo govorili v naslednjem članku?

¹⁶ Pregledali smo samo en del poročila iz šestega poglavja Janezovega evangelija. Od Jezusa se lahko glede večnega življenja naučimo še veliko. Judje so morali svojo pozornost posvetiti Jezusovim besedam in tudi mi jo moramo. V naslednjem članku bomo nadaljevali pregledovanje šestega poglavja Janezovega evangelija.