1. Kako mnogi gledajo na večno življenje?

 MNOGI ljudje zato, da bi ostali zdravi, pazijo na svojo prehrano in redno telovadijo. Kljub temu ne pričakujejo, da bodo živeli večno. Mogoče mislijo, da je živeti večno nemogoče, in zaradi težav, ki pridejo s starostjo, nimajo niti želje za to. Vseeno je Jezus pozitivno govoril o »večnem življenju«, na primer v Janezu 3:16 in 5:24.

2. Kaj iz šestega poglavja Janezovega evangelija izvemo o večnem življenju? (Janez 6:39, 40)

² Nekega dne je Jezus s hlebci kruha in ribicama čudežno nahranil na tisoče ljudi. a To je bilo nekaj neverjetnega, ampak še bolj neverjetno je bilo to, kar je povedal naslednji dan. Množica mu je sledila v Kafarnaum, ki se nahaja blizu Galilejskega jezera, in tam je povedal, da so ljudje lahko obujeni in imajo večno življenje. (Beri Janez 6:39, 40.) Pomisli, kaj to pomeni za tvoje družinske člane in prijatelje, ki so umrli. Iz Jezusovih besed se vidi, da bodo mnogi, ki so umrli, obujeni in da boste lahko ti in tvoji ljubljeni živeli večno. Ampak Jezusove besede, ki so zapisane kasneje v šestem poglavju Janezovega evangelija, so mnogi težko razumeli. Razmislimo o teh Jezusovih besedah.

3. Kaj je Jezus razkril glede sebe v Janezu 6:51?

 ³ Množica v Kafarnaumu je videla povezavo med hlebci kruha, s katerimi jih je Jezus pred kratkim nahranil, in mano, ki jo je Jehova priskrbel njihovim prednikom. Pravzaprav Sveto pismo mano imenuje »kruh iz nebes«. (Ps. 105:40; Jan. 6:31) Jezus je s primerom mane množico naučil nekaj pomembnega. Res je, da je mano Bog priskrbel na čudežen način, ampak tisti, ki so jo jedli, so vseeno umrli. (Jan. 6:49) Nasprotno pa je Jezus zase rekel, da je »pravi kruh iz nebes«, da je »Božji kruh« in da je »kruh življenja«. (Jan. 6:32, 33, 35) Poudaril je pomembno razliko med mano in sabo. Rekel je: »Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé ta kruh, bo živel večno.« (Beri Janez 6:51.) Judje so bili zmedeni. Niso mogli razumeti, kako je lahko Jezus zase rekel, da je »kruh«, ki je prišel iz nebes, in da je ta kruh boljši od mane, ki jo je Bog dal njihovim praočetom. Nato pa jim je še rekel: »Pravzaprav je kruh, ki ga bom jaz dal, [...] moje meso.« Kaj je mislil s temi besedami? Odgovor na to vprašanje nam pokaže, kako lahko mi in naši ljubljeni živimo večno. Zato je pomembno, da te besede razumemo. Pa poglejmo, kaj je Jezus mislil.

ŽIVI KRUH IN NJEGOVO MESO

4. Zakaj so bili nekateri šokirani nad tem, kar je rekel Jezus?

⁴ Nekateri Jezusovi poslušalci so bili šokirani, ko je rekel, da bo dal svoje meso, »da bi svet lahko živel«. Ali so mislili, da jim bo dal svoje dobesedno meso, kar bi bila neka oblika kanibalizma? (Jan. 6:52) Nato pa je Jezus dodal še nekaj, zaradi česar so bili verjetno še bolj šokirani. Rekel je: »Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, ne boste dobili življenja.« (Jan. 6:53)

5. Zakaj smo lahko prepričani, da Jezus ni želel, da ljudje pijejo njegovo dobesedno kri?

⁵ Jehova je že v Noetovih dneh prepovedal uživanje krvi. (1. Mojz. 9:3, 4) To zapoved je ponovil tudi v Zakoniku, ki ga je dal Izraelcem. Vsak, ki je zaužil kri, je moral »biti usmrčen«. (3. Mojz. 7:27) Jezus je ljudi spodbujal, naj se držijo Zakonika. (Mat. 5:17–19) Zato smo lahko prepričani, da od ljudi ne bi nikoli pričakoval, da zaužijejo njegovo dobesedno meso ali da pijejo njegovo kri. S temi nenavadnimi besedami jih je želel poučiti o tem, kako si lahko pridobijo življenje – »večno življenje«. (Jan. 6:54)

6. Kako vemo, da imajo Jezusove besede prenesen pomen?

⁶ Kaj je Jezus želel povedati? Jasno je, da je govoril v prenesenem pomenu, tako kot je bilo v primeru, ko je govoril s Samarijanko. Rekel ji je: »Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen. Ta voda bo v njem postala kakor izvir, iz katerega vre voda, ki daje večno življenje.« (Jan. 4:7, 14) b Jezus ni namigoval na to, da bi Samarijanka lahko dobila večno življenje s tem, da pije določeno dobesedno vodo. Podobno ljudem v Kafarnaumu ni želel reči, da bodo lahko  živeli večno, če bodo jedli njegovo dobesedno meso in pili njegovo kri.

RAZLIKE MED DOGODKOMA

7. Kaj nekateri trdijo o Jezusovih besedah iz Janeza 6:53?

⁷ Nekateri trdijo, da je Jezus v Janezu 6:53 pravzaprav pojasnil, kaj je treba delati na Gospodovi večerji, saj je takrat uporabil podobne besede. (Mat. 26:26–28) Trdijo, da bi moral vsak, ki se udeleži Gospodove večerje, zaužiti kruh in vino. Ampak ali je to res? Za nas je pomembno, da poznamo odgovor na to vprašanje, saj se nam vsako leto po vsem svetu milijoni pridružijo na tem dogodku. Razmislimo o nekaterih razlikah med Jezusovo izjavo iz Janeza 6:53 in tem, kar je rekel, ko je vpeljal Gospodovo večerjo.

8. V čem se razlikujeta omenjena dogodka? (Glej tudi sliki.)

⁸ Poglejmo si dve razliki med omenjenima dogodkoma. Prvič, kdaj in kje je Jezus izrekel besede, zapisane v Janezu 6:53–56? Izrekel jih je množici Judov v Galileji leta 32 n. št. To je bilo približno eno leto pred tem, ko je vpeljal Gospodovo večerjo v Jeruzalemu. Drugič, komu so bile njegove besede namenjene?  Večina njegovih poslušalcev v Galileji se je bolj zanimala za to, da potešijo svoje trenutne fizične potrebe, kot pa da bi potešili svoje duhovne potrebe. (Jan. 6:26) Pravzaprav so takrat, ko je Jezus rekel nekaj, kar so težko razumeli, hitro izgubili vero vanj. Nekateri njegovi učenci so mu celo nehali slediti. (Jan. 6:14, 36, 42, 60, 64, 66) Ti ljudje so se zelo razlikovali od enajstih zvestih apostolov, s katerimi je bil Jezus, ko je vpeljal Gospodovo večerjo. Z njim so ostali, tudi če niso povsem razumeli tega, kar je učil. V nasprotju z množico v Galileji so bili ti zvesti apostoli prepričani, da je Jezus Božji Sin, ki je prišel iz nebes. (Mat. 16:16) Jezus jih je zato pohvalil: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj.« (Luk. 22:28) Že samo iz teh dveh razlik lahko vidimo, da Jezusove besede iz Janeza 6:53 niso pojasnilo tega, kaj bi se moralo dogajati na Gospodovi večerji. Obstajajo pa še drugi dokazi.

KAJ JEZUSOVE BESEDE POMENIJO ZATE?

9. Na katero skupino ljudi se nanašajo besede, ki jih je Jezus izrekel na Gospodovi večerji?

⁹ Med Gospodovo večerjo je Jezus svojim apostolom ponudil nekvašen kruh in jim rekel, da predstavlja njegovo telo. Nato jim je podal še vino in rekel, da predstavlja »kri, ki potrjuje zavezo«. (Mar. 14:22–25; Luk. 22:20; 1. Kor. 11:24) To je zelo pomembna podrobnost. Nova zaveza ni sklenjena s človeštvom na splošno, ampak z duhovnim Izraelom oziroma s tistimi, ki bodo s Kristusom vladali »v Božjem kraljestvu«. (Heb. 8:6, 10; 9:15) Apostoli takrat glede te nove zaveze še niso razumeli vsega. Ampak kmalu zatem so bili maziljeni s svetim duhom in so tako postali del nove zaveze, zaradi katere lahko z Jezusom vladajo v nebesih. (Jan. 14:2, 3)

10. V čem se je to, kar je Jezus rekel v Galileji, razlikovalo od tega, kar je povedal med Gospodovo večerjo? (Glej tudi sliko.)

¹⁰ Bodi pozoren na to, da je Jezus med Gospodovo večerjo govoril o »mali čredi«. Njegovi zvesti apostoli, ki so bili takrat z njim, so bili prvi, ki so bili del te male skupine. (Luk. 12:32) Od njih in drugih, ki so kasneje postali del nje, se je pričakovalo, da zaužijejo simbola kruh in vino. Ta mala skupina ljudi bo z Jezusom v nebesih. To je torej še ena razlika med tem, kar je Jezus rekel med Gospodovo večerjo in takrat, ko je bil v Galileji. Besede, ki jih je izrekel med Gospodovo večerjo, se nanašajo samo na majhno skupino ljudi. To, kar je izrekel blizu Kafarnauma, pa se nanaša na veliko število ljudi.

11. Kako vemo, da Jezus v Galileji ni govoril o omejenem številu ljudi?

¹¹ Jezus je v Galileji leta 32 n. št. govoril predvsem Judom, ki so od njega želeli samo kruh. Ampak on je pozornost usmeril na nekaj, kar je veliko koristnejše od dobesedne hrane – na nekaj, kar bi jim omogočilo večno življenje. Rekel je, da so lahko tisti, ki umrejo, poslednji dan obujeni in živijo večno. Pri tem ni imel v mislih omejenega števila ljudi tako kot med Gospodovo večerjo. Pravzaprav je v Galileji govoril o blagoslovih, ki jih lahko dobijo vsi  ljudje. Rekel je: »Če kdo jé ta kruh, bo živel večno. Pravzaprav je kruh, ki ga bom jaz dal, da bi svet lahko živel, moje meso.« (Jan. 6:51) c

12. Kaj moramo narediti, da bi bili deležni blagoslovov, o katerih je govoril Jezus?

¹² Ali je Jezus želel reči, da bo vsak človek, ki je kdaj živel, dobil večno življenje? Ne. Večno življenje bodo dobili samo tisti, ki vanj verujejo oziroma jejo »ta kruh«. Mnogi ljudje danes pravijo, da verjamejo v Jezusa in da ga imajo za svojega odrešenika. (Jan. 6:29) Ampak to ni dovolj. Tudi nekateri ljudje v prvem stoletju so na začetku verjeli v Jezusa, kasneje pa so ga zapustili. Zakaj?

13. Kaj pomeni verovati v Jezusa?

¹³ Večina ljudi v množici je Jezusu z veseljem sledila, vse dokler jim je dal to, kar so želeli. Zanimale so jih samo čudežne ozdravitve, brezplačna hrana in nauki, ki so se skladali z njihovimi pričakovanji. Ampak Jezus jim je dal jasno vedeti, da se od njegovih pravih učencev pričakuje več. Na zemljo ni prišel zato, da bi potešil telesne želje ljudi. Pravi učenci se morajo odzvati na njegovo povabilo, naj pridejo k njemu. To lahko naredijo tako, da sprejmejo in ubogajo vse, kar je učil. (Jan. 5:40; 6:44)

14. Kaj moramo delati, da bi imeli koristi od Jezusovega mesa in krvi?

 ¹⁴ Jezus je ljudem v množici rekel, da morajo pokazati vero. V kaj pa? V rešilno moč njegovega mesa in krvi, ki ju je čez čas žrtvoval. Takšna vera je bila nekaj nujnega za takratne Jude in je nekaj nujnega tudi za nas danes. (Jan. 6:40) Ja, da bi imeli koristi od Jezusovega mesa in krvi, kot je to omenjeno v Janezu 6:53, moramo kazati vero v odkupnino. In to možnost ima neomejeno število ljudi. (Efež. 1:7)

15., 16. Kaj pomembnega se lahko naučimo iz šestega poglavja Janezovega evangelija?

¹⁵ Iz šestega poglavja Janezovega evangelija se naučimo veliko pomembnih stvari, ki so zelo spodbudne za vse nas. Naučimo se, da ima Jezus zelo rad ljudi. V Galileji je ozdravljal bolne, učil o Kraljestvu in poskrbel, da je bila potešena osnovna potreba ljudi po hrani. (Luk. 9:11; Jan. 6:2, 11, 12) In kar je še pomembnejše, povedal je, da je on »kruh življenja«. (Jan. 6:35, 48)

¹⁶ Tisti, ki jih je Jezus imenoval »druge ovce«, naj ne bi zaužili kruha in vina na vsakoletni Gospodovi večerji. (Jan. 10:16) Kljub temu imajo od Jezusovega mesa in krvi velike koristi, če kažejo vero v njegovo odkupno žrtev. (Jan. 6:53) V nasprotju pa tisti, ki zaužijejo kruh in vino, s tem pokažejo, da so del nove zaveze in bodo v nebesih vladali z Jezusom. Ne glede na to, ali smo maziljeni ali pa del drugih ovc, je šesto poglavje Janezovega evangelija za nas zelo pomembno. Nauči nas, da moramo imeti močno vero v odkupnino. Samo tako bomo dobili večno življenje.