1., 2. Kako je David pokazal, da je zvestovdan Bogu? (Glej sliko pri naslovu.)

DAVID in Abišaj sta sredi noči tiho hodila med 3000 spečimi vojaki. V središču tabora sta našla kralja Savla, ki je trdno spal. Savel se je napotil v judovsko pustinjo, da bi našel Davida in ga ubil. Abišaj je šepnil Davidu: »Dovoli mi, prosim, da ga s sulico z enim zamahom pribijem k zemlji! Drugi zamah ne bo potreben!« Davidov odgovor je bil presenetljiv! »Nikar ga ne ubij! Kdo lahko ostane nedolžen, če iztegne roko zoper Jehovovega maziljenca? [. . .] Ne morem si zamisliti, da bi iztegnil roko proti Jehovovemu maziljencu!« (1. Sam. 26:8–12)

² David je razumel, kaj spada k zvestovdanosti Bogu. Savlu ni hotel storiti nič žalega. Zakaj ne? Ker je Bog Savla pomazilil za kralja v Izraelu. Zvestovdani Jehovovi služabniki spoštujejo tiste, ki jim on podeli oblast. Jehova od vseh svojih služabnikov zahteva, da so zvestovdani. (Beri Psalm 18:25.)

3. Kako je Abišaj dokazal, da je zvestovdan Davidu?

³ Abišaj je pokazal spoštovanje do Davida. Poglejmo si, kako. David je svoje prešuštvo z Batšebo skušal prikriti tako, da  je Abišajevemu bratu Joabu naročil, naj poskrbi, da bo njen mož Urija v boju umrl. (2. Sam. 11:2–4, 14, 15; 1. krn. 2:16) Abišaju je bilo to morda znano, vendar je še naprej spoštoval Davida kot kralja, ki ga je postavil Bog. Poleg tega oblasti, ki jo je imel kot vojaški poveljnik, nikoli ni skušal izkoristiti za to, da bi se povzpel na prestol v Izraelu. Davida je branil pred izdajalci in drugimi sovražniki. (2. Sam. 10:10; 20:6; 21:15–17)

4. a) Zakaj lahko rečemo, da je bil David zgled zvestovdanosti Bogu? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ David je s tem, da ni hotel škodovati kralju Savlu, pokazal, da zvesto in vdano služi Jehovu. V mladih letih se je samoiniciativno postavil po robu filistejskemu velikanu Goljatu, ki si je drznil zasmehovati »bojne vrste živega Boga«. (1. Sam. 17:23, 26, 48–51) Kasneje je zakraljeval in zagrešil prešuštvo in umor. Ko ga je prerok Natan za to pokaral, se je pozitivno odzval in pokesal. (2. Sam. 12:1–5, 13) Zvestovdanost Bogu je kazal tudi v starosti. Velikodušno je denimo prispeval za gradnjo Jehovovega templja. (1. krn. 29:1–5) Res je, da je v življenju naredil velike napake, toda nikoli ni nehal biti zvestovdan Bogu. (Ps. 51:4, 10; 86:2) Medtem ko bomo v nadaljevanju izvedeli še več o Davidu in njegovih sodobnikih, bomo dobili odgovor na naslednji vprašanji: Katera zvestovdanost bi nam morala biti najpomembnejša? Katere lastnosti potrebujemo, da bi lahko bili zvestovdani?

5. Kaj se naučimo iz Abišajeve napake?

⁵ Ko se je Abišaj pritihotapil v Savlov tabor, ni bila v njegovem srcu na prvem mestu tista zvestovdanost, ki bi morala biti. Iz zvestovdanosti do Davida je hotel ubiti kralja Savla, a mu je David to preprečil, ker se je zavedal, da ne bi bilo prav iztegniti roke »proti Jehovovemu maziljencu«. (1. Sam. 26:8–11) Iz tega dogodka se naučimo nekaj pomembnega: Nič ni narobe, če smo poleg Jehova zvestovdani še komu drugemu, vendar bi se morali o tem, katera zvestovdanost nam bo v posameznih okoliščinah najpomembnejša, odločati na temelju svetopisemskih načel.

6. Zakaj moramo, čeprav je naravno, da smo zvestovdani svoji družini in prijateljem, biti previdni?

⁶ Zvestovdanost izvira iz našega srca, vendar je to zvijačno. (Jer. 17:9) Zato bi se nam zlahka zgodilo, da bi bili iz zvestovdanosti močno navezani na tesnega prijatelja ali sorodnika, čeprav bi ta počel slabe reči. Zvestovdanost Jehovu si vedno zasluži prvo mesto v našem srcu. In to bi še posebej morali imeti v mislih, če kdo, ki nam je blizu, zapusti resnico. (Beri Matej 22:37.)

7. Kako je neka sestra ostala zvestovdana Bogu v težki okoliščini?

⁷ V dilemi, komu naj bomo zvestovdani, se lahko znajdemo, če je izobčen kdo od naših bližnjih sorodnikov. Sestri Anne  [1] je na primer telefonirala njena izobčena mama. Povedala ji je, da jo želi obiskati, in ji pojasnila, da jo boli, ker je ločena od družine. Anne je to močno presunilo in je mami obljubila, da ji bo odgovorila v pismu. Preden se je lotila pisanja, je pregledala svetopisemska načela. (1. Kor. 5:11; 2. Jan. 9–11) Mamo je v pismu prijazno spomnila na to, da se je s svojim prestopkom in s tem, da se ni kesala, sama ločila od družine. »Svoje bolečine se ne boš mogla osvoboditi drugače, kakor da se vrneš k Jehovu,« ji je še napisala. (Jak. 4:8)

8. Katere lastnosti nam bodo pomagale biti zvesti in vdani Bogu?

 ⁸ Zvestovdanost Davidovih sodobnikov nam odkriva tri lastnosti, ki nam lahko pomagajo dokazati, da smo zvesti in vdani Bogu. Te lastnosti so ponižnost, prijaznost in pogum. Spoznajmo pobliže vsako posebej.

9. Zakaj je Abner skušal ubiti Davida?

⁹ Vsaj dva moža sta videla Davida, ko je v roki držal Goljatovo odsekano glavo in govoril s kraljem Savlom. Eden je bil Savlov sin Jonatan, ki je potem z Davidom sklenil prijateljsko zavezo, drugi pa je bil vojaški poveljnik Abner. (1. Sam. 17:57–18:3) Abner je pozneje podpiral Savla, ki si je prizadeval ubiti Davida. »Tirani [. . .] mi strežejo po življenju,« je napisal David. (Ps. 54:3; 1. Sam. 26:1–5) Zakaj je Jonatan gledal na Davida povsem drugače kakor Abner? Abner je tako kakor Jonatan vedel, da je Bog izbral Davida za kralja v Izraelu. Po Savlovi smrti bi lahko pokazal ponižnost in dokazal zvestovdanost Bogu s tem, da bi podprl Davida, ne pa Savlovega sina Iš Bošeta. Kasneje je spal s stransko ženo kralja Savla, kar morda kaže na to, da si je skušal prilastiti prestol. (2. Sam. 2:8–10; 3:6–11)

10. Zakaj Absalom ni bil zvestovdan Bogu?

¹⁰ Tudi Davidov sin Absalom ni bil zvestovdan Bogu zato, ker ni bil ponižen. Dal si je namreč »izdelati voz in si priskrbel konje ter petdeset mož, da so tekli pred njim«. (2. Sam. 15:1) Poleg tega je mnoge Izraelce prepričal, da so postali zvestovdani njemu. Absalom si je tako kakor Abner prizadeval ubiti Davida, čeprav je vedel, da ga je Jehova postavil za kralja v Izraelu. (2. Sam. 15:13, 14; 17:1–4)

11. Kaj se naučimo od Abnerja, Absaloma in Baruha?

¹¹ Iz zgleda Abnerja in Absaloma jasno vidimo, da se človeku z nebrzdano željo po oblasti zlahka zgodi, da ni več zvestovdan Bogu. Seveda si noben zvest Jehovov služabnik ne bi želel ravnati tako sebično in hudobno. Vendar bi morali paziti, da ne bi začeli razvijati želje po bogastvu ali prestižni karieri v tem svetu, kar bi lahko pogubno vplivalo na našo duhovnost. Baruh, ki je bil tajnik preroka Jeremija, iz nekega neznanega razloga  nekaj časa ni bil več osredotočen na duhovne stvari. Jehova je imel zanj naslednje sporočilo: »Glej, to, kar sem sezidal, bom porušil, in to, kar sem zasadil, bom izruval; to bom storil vsej deželi. Ti pa iščeš zase velike reči. Ne išči jih!« (Jer. 45:4, 5) Baruh je sprejel opomin. Zelo modro je, da te Božje besede hranimo v mislih, medtem ko čakamo na konec tega hudobnega sveta.

12. Pojasni, zakaj ne moremo biti zvestovdani Bogu in obenem sebični.

¹² Daniel iz Mehike je bil pred izbiro, ali naj ostane zvestovdan Bogu ali pa naj si prizadeva za sebične interese. Želel se je poročiti s punco, ki ni bila Priča. Takole pravi: »Tudi potem, ko sem začel pionirati, sem ji pisaril. Nazadnje pa sem se le ponižal in izkušenemu starešinu povedal za neprijeten notranji konflikt glede tega, komu naj bom zvestovdan. Pomagal mi je uvideti, da ji ne smem več pisati, če želim ostati zvestovdan Bogu. Po tem, ko sem veliko premolil in pretočil kar nekaj solz, sem to tudi storil. Kmalu zatem sem oznanjeval z večjim veseljem.« Kasneje se je poročil s pridno krščansko sestro in zdaj je okrajni nadzornik.

13. Kako je Natan ostal zvestovdan Bogu in Davidu, ko je David grešil?

¹³ Naša zvestovdanost Jehovu lahko včasih vpliva na našo zvestovdanost ljudem. Prerok Natan je bil zvestovdan Davidu, obenem pa ni odstopal od svoje zvestovdanosti Bogu. Izvedel je, da je David spal z ženo drugega in še poskrbel, da je njen mož v bitki umrl. Ko je Jehova Natana poslal k Davidu, da ga pokara, ga je prerok ubogal in pogumno ukrepal, čeprav je bil zvestovdan Davidu. Izbral je modre in prijazne besede. Da bi Davidu pomagal dojeti resnost njegovih grehov, mu je povedal ponazoritev o bogatem možu, ki je nepravično vzel ovco revežu. Ko se je David razsrdil nad bogatašem, mu je Natan rekel: »Ti si ta človek!« David je razumel poanto. (2. Sam. 12:1–7, 13)

14. Kako si lahko hkrati zvestovdan Jehovu in prijatelju ali sorodniku?

¹⁴ Tudi ti lahko to, da si v prvi vrsti zvestovdan Jehovu in šele nato drugim, pokažeš s prijaznostjo. Morda na primer z gotovostjo veš, da je sovernik resno grešil. Mogoče mu želiš ostati  zvestovdan, še posebej če je tvoj tesni prijatelj ali sorodnik. Toda če bi prikrival njegov greh, ne bi bil več zvestovdan Bogu. Seveda bi ti zvestovdanost Jehovu morala biti najpomembnejša. Zato posnemaj Natana in bodi prijazen, a hkrati odločen. Spodbudi ga, naj poišče pomoč pri starešinah. Če tega ne stori v razumnem času, bi te zvestovdanost Bogu morala navesti na to, da bi o zadevi obvestil starešine. Tako bi ostal zvestovdan Jehovu, obenem pa bi bilo to prijazno do tvojega prijatelja ali sorodnika, saj bi ga starešine skušali naravnati v duhu blagosti. (Beri 3. Mojzesova 5:1; Galačanom 6:1.)

15., 16. Zakaj je Hušaj potreboval pogum, da je lahko bil zvestovdan Bogu?

¹⁵ Hušaj, ki je bil zvest in vdan prijatelj kralja Davida, je potreboval pogum, da je lahko bil zvestovdan Bogu. Njegova zvestovdanost je bila namreč na preizkušnji, ko je Davidov sin Absalom pridobil na svojo stran srce mnogih ter se odpravil proti Jeruzalemu, da bi zavzel mesto in prestol. (2. Sam. 15:13; 16:15) David je pobegnil iz mesta. Toda kaj bo storil Hušaj? Ali se bo zdaj odločil za zvestovdanost Absalomu ali pa bo šel za ostarelim kraljem, ki je bežal v strahu za svoje življenje? Odločen, da bo ostal zvestovdan kralju, ki ga je postavil Bog, je prišel Davidu naproti na Oljski gori. (2. Sam. 15:30, 32)

¹⁶ David je prosil Hušaja, naj se vrne v Jeruzalem in se izdaja za Absalomovega prijatelja, zato da bi izpodbil Ahitofelov nasvet. Hušaj je pogumno dokazal, da je zvestovdan Jehovu. Izpolnil je Davidovo prošnjo in s tem tvegal svoje življenje. Izpodbil je Ahitofelov nasvet, in tako se je uresničilo to, kar je David prosil Jehova. (2. Sam. 15:31; 17:14)

17. Zakaj potrebujemo pogum, da bi lahko bili zvestovdani?

¹⁷ Tudi mi potrebujemo pogum, da bi lahko bili zvestovdani Jehovu. Mnogi med nami se pogumno upirajo pritisku družinskih članov, sodelavcev ali posvetnih oblasti, da bi dokazali zvestovdanost Bogu. Taru, ki živi na Japonskem, je že vse od otroštva veliko pomenilo to, da je vdan in poslušen svojim staršem. Tega ni počel zgolj iz dolžnosti. Res si je želel osrečiti starše. Ko so nasprotovali temu, da preučuje z Jehovovimi pričami, je bilo nekaj zanj še posebej boleče. Seznaniti jih je moral z odločitvijo, da bo obiskoval shode Prič. Taro pravi: »Bili so tako jezni, da mi še leta niso dovolili, da jih obiščem. Molil sem za pogum, da bi lahko ostal pri svoji odločitvi. Zdaj so do mene bolj prizanesljivi in lahko jih redno obiskujem.« (Beri Pregovori 29:25.)

18. Kako ti je koristilo preučevanje tega članka?

¹⁸ Če bomo podobno kakor David, Jonatan, Natan in Hušaj zvesti in vdani Jehovu, bomo občutili veliko notranje zadovoljstvo. Ne pozabimo pa tudi tega, kar se naučimo od nezvestovdanih ljudi, kakršna sta bila Abner in Absalom. Nedvomno se želimo oklepati Jehova, tako kakor se ga je David. Ker smo nepopolni, delamo tudi napake. Vseeno pa lahko dokažemo, da je zvestovdanost Jehovu na prvem mestu v našem srcu.