1., 2. Zakaj je Jonatanovo prijateljstvo z Davidom izjemen zgled zvestovdanosti?

JONATAN je bil gotovo osupel nad tem, kako se je mladi David zoperstavil velikanu Goljatu. Zdaj je stal pred Jonatanovim očetom, izraelskim kraljem Savlom, »v roki [pa je] držal Filistejčevo glavo«. (1. Sam. 17:57) Jonatan ga je verjetno občudoval zaradi njegovega poguma. Jasno je bilo, da je bil z Davidom Bog, zato »se je Jonatanova duša navezala na Davidovo dušo«. Pravzaprav je Jonatan »z Davidom sklenil zavezo, saj ga je imel rad kakor svojo dušo«. (1. Sam. 18:1–3) Zvestovdan mu je bil do konca življenja.

² Jonatan je bil trajno navezan na Davida, čeprav je Bog slednjega izbral za bodočega izraelskega kralja. Skrbelo ga je zanj, ko ga je Savel želel ubiti. Da bi Davida opogumil, se je odpravil k njemu v Horešo v judovski pustinji, kjer se je skrival. Tam mu je »okrepil zaupanje v Boga«. Rekel mu je: »Ne boj se [. . .]. Ti boš kralj nad Izraelom, jaz pa bom takoj za teboj.« (1. Sam. 23:16, 17)

3. Kaj je bilo Jonatanu pomembnejše od zvestovdanosti Davidu in kako to vemo? (Glej sliko pri naslovu.)

 ³ Le kdo ne bi občudoval zvestovdanega človeka? Toda če bi Jonatana občudovali zato, ker je bil zvestovdan Davidu, pri tem pa ne bi upoštevali njegove zvestovdanosti Bogu, bi zgrešili nekaj bistvenega. Zakaj Jonatan Davida ni imel za tekmeca, ampak za prijatelja? Očitno mu je bilo nekaj pomembnejše od tega, da bi se potegoval za svoj položaj. Spomni se, da je Davidu »okrepil zaupanje v Boga«. Vse kaže, da je bila na prvem mestu v njegovem srcu zvestovdanost Bogu. Pravzaprav je bila zvestovdanost Jehovu temelj njegove zvestovdanosti Davidu. Oba sta se zvesto držala naslednje obljube, ki sta jo sklenila: »Jehova naj bo vekomaj priča med menoj in teboj ter med mojim in tvojim potomstvom.« (1. Sam. 20:42)

4. a) Kaj nas napolnjuje z resnično srečo in zadovoljstvom? b) Kaj bomo izvedeli v tem članku?

⁴ Ker smo kristjani, ne občudujemo le zvestovdanosti pri drugih, temveč smo tudi sami zvestovdani družinskim članom, prijateljem in sočastilcem. (1. Tes. 2:10, 11) Katera zvestovdanost pa bi morala biti na prvem mestu v našem srcu? Vsekakor zvestovdanost Tistemu, ki nam je dal življenje! (Raz. 4:11) Če to zvestovdanost vselej nosimo v svojem srcu, smo zares srečni in zadovoljni. Toda če želimo dokazati Bogu, da smo mu zvesti in vdani, se ga moramo oklepati tudi v težkih okoliščinah. V tem članku bomo izvedeli, kako nam lahko Jonatanov zgled pomaga dokazati zvestovdanost Jehovu v štirih nelahkih okoliščinah: 1. ko menimo, da si kdo, ki ima oblast, ne zasluži spoštovanja, 2. ko smo v dilemi, komu naj bomo zvestovdani, 3. ko nas kdo napačno razume ali z nami ravna nepošteno in 4. ko se zvestovdanost bije z osebnimi interesi.

5. Zakaj je bilo Izraelcem težko ostati zvestovdani Bogu, medtem ko je kraljeval Savel?

⁵ Jehova je Jonatanovega očeta Savla pomazilil za kralja, vendar ga je kasneje zavrgel, ker ga ni več ubogal. (1. Sam. 15:17–23) Ker ga ni takoj odstranil s prestola, je bilo njegovo slabo ravnanje preizkušnja za njegove podložnike in vse, ki so mu bili blizu. Zaradi svojeglavega kralja, ki je sedel na »Jehovovem prestolu«, jim je bilo težje ostati zvestovdani Bogu. (1. krn. 29:23)

6. Kaj dokazuje, da je Jonatan ostal zvestovdan Jehovu?

⁶ Jonatan je dokazal zvestovdanost Jehovu že takrat, ko njegov oče prvič ni ubogal Boga. (1. Sam. 13:13, 14) Prerok Samuel je rekel: »Jehova namreč zaradi svojega velikega imena ne bo zavrgel svojega ljudstva.« (1. Sam. 12:22) Jonatan je pokazal, da temu verjame, ko je Izraelcem grozil napad velike filistejske vojske s 30.000 bojnimi vozovi. Savel pa je imel borih 600 mož – poleg tega sta bila oborožena samo on in Jonatan! Kljub temu je Jonatan vzel s seboj zgolj svojega služabnika, ki mu je nosil orožje, in se odpravil proti filistejski predstraži. »Jehovu nič ne more preprečiti, da bi rešil, bodisi z malo ljudmi bodisi z veliko,« je dejal Jonatan. S služabnikom sta pobila okoli 20 vojakov iz predstraže. Kaj se je zgodilo zatem? »Zemlja se je začela tresti«, zato je Filistejce zajel strah. »Ta strah je bil od Boga.« V nastali zmešnjavi so se Filistejci spravili drug na drugega. Tako je Jonatanova vera v Boga pripeljala do zmage. (1. Sam. 13:5, 15, 22; 14:1, 2, 6, 14, 15, 20)

7. Kakšen odnos je imel Jonatan do svojega očeta?

⁷ Čeprav je bil Savlov odnos z Bogom vse slabši, je Jonatan sodeloval s svojim  očetom, kadar koli je bilo to le mogoče. Skupaj sta se denimo bojevala proti sovražnikom Božjega ljudstva. (1. Sam. 31:1, 2)

8., 9. Zakaj s tem, da spoštujemo tiste, ki imajo oblast, pokažemo zvestovdanost Bogu?

⁸ Kako lahko podobno kakor Jonatan dokažemo, da smo zvesti in vdani Jehovu? Tako da upoštevamo Božjo zahtevo in smo relativno podrejeni višjim oblastem oziroma vladam, tudi če za katero menimo, da si ne zasluži spoštovanja. Če je na primer kdo od vladnih uradnikov nepošten, ga vseeno spoštujemo, ker smo relativno podrejeni »višjim oblastem«. (Beri Rimljanom 13:1, 2.) Pravzaprav lahko zvestovdanost Jehovu dokažemo tako, da spoštujemo vse, ki jim je podelil oblast, kar velja tudi v družini in občini. (1. Kor. 11:3; Heb. 13:17)

⁹ Olga  [1] iz Južne Amerike je dokazala zvestovdanost Bogu tako, da je svojega moža spoštovala tudi v težkih okoliščinah. Več let je bil jezen nanjo, ker je Jehovova priča. Čustveno je pritiskal nanjo, jo žalil, se ni hotel pogovarjati z njo ter ji grozil, da bo vzel oba otroka in jo zapustil. Vendar Olga ni vračala hudega s hudim. Storila je vse, da bi bila dobra žena – kuhala mu je in prala, poleg tega pa še skrbela za nekatere njegove sorodnike. (Rim. 12:17) Kadar je bilo mogoče, se mu je pridružila, ko je obiskal svoje domače ali prijatelje. Na primer, ko je želel oditi v drugo mesto na pogreb svojega očeta, je pripravila otroka in vse potrebno za potovanje. Pozneje ga je čakala pred cerkvijo, dokler se ni končal pogrebni obred. Po mnogih letih se je zaradi Olgine potrpežljivosti in spoštovanja počasi omehčal. Zdaj jo zapelje do kraljestvene dvorane, celo spodbuja jo, naj gre na shode. Včasih pa gre še on z njo na shod. (1. Pet. 3:1)

10. Zakaj je Jonatan vedel, komu naj bo zvestovdan?

¹⁰ Savel se je odločno namenil ubiti Davida, zato je bil Jonatan v dilemi, komu naj bo zvestovdan. Z Davidom je sklenil zavezo, vendar je tudi ubogal svojega očeta. Vedel je, da Bog ni s Savlom, temveč z Davidom. Zato je zvestovdanosti Davidu dal prednost pred zvestovdanostjo  Savlu. Davida je opozoril, naj se skrije, nato pa o njem dobro govoril Savlu. (Beri 1. Samuelova 19:1–6.)

11., 12. Kako nam ljubezen do Boga lahko pomaga, kadar smo v dilemi, komu naj bomo zvestovdani?

¹¹ Zvestovdanost Bogu je sestri Alice iz Avstralije pomagala določiti mejo, do katere naj bo zvestovdana drugim. Ko je pričela preučevati Sveto pismo, je svoji družini pripovedovala o vsem dobrem, kar se je naučila. Kasneje je družinskim članom povedala, da z njimi ne bo več praznovala božiča. Pojasnila jim je razloge, toda njihovo sprva rahlo nezadovoljstvo je sčasoma preraslo v odkrito jezo. Prepričani so bili, da je družini obrnila hrbet. Alice takole pove: »Mama je nazadnje rekla, da se me odreka. Družino imam res rada, zato sem bila pretresena in hudo prizadeta. Kljub temu sem se trdno odločila, da bosta Jehova in njegov Sin na prvem mestu v mojem srcu, in na naslednjem zboru sem se krstila.« (Mat. 10:37)

¹² Če nismo pazljivi, nam lahko predanost narodu, šoli ali športni ekipi začne pomeniti več kakor zvestovdanost Bogu. Henry na primer zelo rad igra šah. Šahovska ekipa iz njegove šole je velikokrat zmagala na tekmovanjih, zato je želel dati vse od sebe. Vendar je priznal: »Sčasoma sem predanosti šoli dal prednost pred zvestovdanostjo Bogu. Zaradi šahovskih partij ob koncih tedna nisem imel več časa za duhovne dejavnosti. Zato sem se odločil, da zapustim šahovsko ekipo.« (Mat. 6:33)

13. Kako nam zvestovdanost Bogu lahko pomaga reševati družinske težave?

¹³ Včasih pa se ni lahko odločiti, komu v družini naj bomo zvestovdani. Ken denimo pravi: »Želel sem, da bi redno obiskoval svojo ostarelo mamo in da bi kdaj pa kdaj bila malo pri nas. Vendar se mama in moja žena nista razumeli najbolje. Najprej nisem vedel, kaj naj storim, saj nisem mogel ugoditi eni, ne da bi razočaral drugo. Nato pa sem spoznal, da ima v takšnih okoliščinah žena prva pravico, da sem ji zvest in vdan. Ravnal sem taktno in se domislil kompromisne rešitve, s katero se je strinjala.« Zvestovdanost Bogu in spoštovanje do Božje Besede sta Kenu dala pogum, da je ženi pojasnil, zakaj bi do njegove mame morala biti prijazna, mami pa, zakaj naj spoštuje njegovo ženo. (Beri 1. Mojzesova 2:24; 1. Korinčanom 13:4, 5.)

14. Iz česa se vidi, da je Savel nepošteno ravnal z Jonatanom?

¹⁴ Naša zvestovdanost Jehovu je lahko na preizkušnji tudi, kadar kdo, ki ima odgovoren položaj v občini, z nami ravna nepošteno. Nekaj takega je morda izkusil Jonatan. Kralj Savel, ki ga je pomazilil Bog, je vedel, da njegov sin prijateljuje z Davidom, ni pa razumel razlogov za to. Nekoč je v navalu jeze Jonatana ponižal. Vendar mu Jonatan ni vrnil milo za drago. Poleg tega je še naprej ostal zvestovdan Bogu in Davidu, ki naj bi čez čas postal izraelski kralj. (1. Sam. 20:30–41)

15. Kako naj bi se odzvali, če postavljeni brat z nami ne ravna pošteno?

¹⁵ Malo verjetno je, da bi v občinah Jehovovega ljudstva tisti, ki vodijo, z nami ravnali nepošteno. Vendar so tudi ti bratje nepopolni, zaradi česar lahko napačno razumejo naša dejanja. (1. Sam. 1:13–17) Če se nam torej kdaj zgodi, da nas kdo od njih napačno razume ali z nami ne ravna pošteno, ostanimo še naprej zvestovdani Jehovu.

16. V katerih okoliščinah bi morali nesebično pokazati zvestovdanost Bogu?

¹⁶ Savel je spodbujal Jonatana, naj se žene za lastne interese. (1. Sam. 20:31) Vendar je bil Jonatan zvestovdan Bogu, zato mu je bilo prijateljevanje z Davidom pomembnejše od tega, da bi zase iskal kraljevsko oblast. Jonatanovo nesebičnost bomo lahko posnemali, če bomo imeli v mislih, da Jehovu sprejemljiv človek »ne spreminja svoje prisege, četudi bi mu ta bila v škodo«. (Ps. 15:4) Jonatan ni spreminjal svoje prisege Davidu; in tudi mi ne bi smeli spreminjati svojih obljub. Če nam je na primer poslovni dogovor težje izpolniti, kot smo pričakovali, bi nas zvestovdanost Bogu in spoštovanje do Biblije morala navesti, da bi držali besedo. Kaj pa, če v našem zakonu pride do težav? Ljubezen do Boga nas bo zagotovo spodbujala, da bomo ostali zvestovdani zakoncu. (Beri Malahija 2:13–16.)

17. Kako ti je pomagalo preučevanje tega članka?

¹⁷ Ali nas premišljevanje o Jonatanovem zgledu ne spodbuja, da bi posnemali njegovo zvestovdanost Bogu? Ne prizadevajmo si za sebične interese. Tako kakor Jonatan dokažimo zvestovdanost Jehovu, s tem da smo zvestovdani njegovemu ljudstvu, tudi tistim, ki nas morda razočarajo. Če smo v težkih okoliščinah zvesti in vdani Bogu Jehovu, razveseljujemo njegovo srce – to pa nam prinaša največje zadovoljstvo, kar ga lahko občutimo. (Preg. 27:11) Poleg tega lahko, če smo zvestovdani Jehovu, izkusimo, da vse izpelje v prid tistim, ki ga imajo radi. V naslednjem članku bomo spoznali, kaj dragocenega se lahko naučimo od nekaterih Davidovih sodobnikov, tistih, ki so bili zvestovdani, in tistih, ki niso bili.