SPOMNI se svojega najsrečnejšega dneva v življenju. Je bil to morda poročni dan ali dan, ko se ti je rodil prvi otrok? Ali je bil to dan, ko si svojo posvetitev Jehovu simboliziral s krstom v vodi? Verjetno je to bil najpomembnejši in najbolj vesel dan v tvojem življenju. In kako zelo veseli so bili tvoji soverniki, ko si javno pokazal, da z vsem srcem, dušo, umom in močjo ljubiš Boga! (Mar. 12:30)

Bržkone si od krsta naprej okusil že veliko veselja pri služenju Jehovu. Vendar nekateri oznanjevalci Kraljestva sčasoma izgubijo nekaj tega veselja. Zakaj se to zgodi? Katere razloge imamo, da še naprej z veseljem služimo Jehovu?

Sporočilo o Kraljestvu – skupaj z obljubo, da bo Jehova kmalu naredil konec sedanji hudobni stvarnosti in vpeljal novi svet – je gotovo razlog za veselje. V Zefaniju 1:14 najdemo naslednje zagotovilo: »Blizu je Jehovov veliki dan, blizu je in zelo hiti.« Toda če moramo čakati dlje, kot smo pričakovali, nas to lahko oropa veselja in povzroči, da za Boga naredimo manj. (Preg. 13:12)

Krepilno druženje z Božjim ljudstvom nas spodbuja, da še naprej z veseljem služimo Jehovu. Morda nas je ravno lepo vedenje Jehovovih služabnikov pritegnilo k pravemu čaščenju in nam pomagalo, da smo začeli z veseljem služiti Bogu. (1. Pet. 2:12) Kaj pa se lahko zgodi, če je kdo od naših sovernikov pokaran, ker ne živi več skladno z Božjimi merili? Lahko se zgodi, da nekateri, ki jih je k resnici pritegnilo krščansko vedenje Jehovovega ljudstva, izgubijo voljo in veselje.

Veselje nam lahko s svojim oglaševanjem vzame tudi trgovski svet, ki je del Satanove hudobne stvarnosti. Hudič uporablja ta svet, da bi nas prepričal, da potrebujemo reči, ki pravzaprav sploh niso nujne. Zato imejmo v mislih Jezusove besede: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Mat. 6:24) Ne moremo  torej služiti Jehovu z veseljem in obenem skušati iz tega sveta potegniti kar največ.

Služiti Jehovu ni v breme tistim, ki ga ljubijo. (1. Jan. 5:3) Spomni se, da je Jezus rekel: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Mat. 11:28–30) Jarem, ki ga sprejmemo kot Kristusovi učenci, nas poživlja in nam prinaša veselje. Nedvomno obstajajo razlogi, zaradi katerih lahko z veseljem služimo Jehovu. Poglejmo si sedaj tri pomembne razloge, zaradi katerih se lahko radujemo v Bogu naše rešitve. (Hab. 3:18)

Služimo Tistemu, ki je vir življenja in je srečen Bog. (Apd. 17:28; 1. Tim. 1:11) Jasno nam je, da svoj obstoj dolgujemo našemu Stvarniku. Zato mu le služimo še naprej z veseljem, ne glede na to, koliko let smo že krščeni.

Razmislimo o Héctorju, ki je kot potujoči nadzornik služil Jehovu 40 let. Še danes, »v dnevih sivosti«, daje sad. (Ps. 92:12–14) Zaradi ženine bolezni ne more več toliko služiti Bogu, vendar mu to ne uduši veselja. Takole pravi: »Čeprav je žalostno gledati, kako se moji ženi zdravje postopoma slabša, in mi ni lahko skrbeti zanjo, ne dovolim, da bi me to oropalo veselja pri služenju pravemu Bogu. Že to, da vem, da svoje življenje dolgujem Jehovu, ki je človeka ustvaril z namenom, je dovoljšen razlog za to, da ga močno ljubim in mu služim z vsem srcem. Da ne bi izgubil veselja, si vselej prizadevam v oznanjevanju in ohranjam v mislih upanje na Kraljestvo.«

Jehova nam je priskrbel odkupno žrtev, zaradi česar se lahko že danes veselimo življenja. Prav res, Bog je »svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje«. (Jan. 3:16) Na podlagi vere v odkupno žrtev, ki nam jo je Bog iz ljubezni priskrbel po Jezusu, so nam lahko odpuščeni grehi in bomo lahko večno živeli. Ali ni to odličen razlog za hvaležnost? In ali ni res, da bi nas hvaležnost za odkupnino morala spodbujati k temu, da bi z veseljem služili Jehovu?

Brat Jesús iz Mehike je rekel: »Bil sem suženj svoje službe, saj sem včasih delal pet izmen  zapored, pa čeprav ni bilo obvezno. Toliko sem delal samo zato, da bi več zaslužil. Zatem pa sem pričel spoznavati Jehova in izvedel, kako je dal svojega dragega Sina za človeštvo. V meni se je vzbudila močna želja, da bi mu služil. Zato sem svoje življenje posvetil Jehovu. Po 28 letih dela v podjetju sem dal odpoved in se lotil polnočasne službe.« Zatem je leta z veseljem služil Jehovu.

Naš sad nam ne prinaša žalosti, temveč veliko veselja. Ali se spomniš, kakšno je bilo tvoje življenje, preden si poznal Jehova? Apostol Pavel je kristjane v Rimu spomnil na to, da so se iz »sužnjev greha« spremenili v »sužnje pravičnosti«. Njihov sad je bila »svetost«, zaradi česar jih je čakalo večno življenje. (Rim. 6:17–22) Tudi mi v življenju odsevamo svetost, zato ne občutimo žalosti, ki bi jo, če bi živeli nemoralno ali nasilno. To je res velik razlog za veselje!

Jaime na primer je bil nekdaj ateist in evolucionist ter boksar. Nato pa je začel obiskovati krščanske shode in bil ganjen nad ljubeznijo, ki jo je tam opazil. Da bi lahko spremenil svoje življenje, je moral v molitvi prositi Jehova, naj mu pomaga verjeti Vanj. »Postopoma mi je postalo jasno, da obstaja ljubeči Oče in usmiljeni Bog,« pripoveduje. »Upoštevanje Jehovovih pravičnih meril me ščiti. Če se ne bi spremenil, bi me morda že ubili, kar se je zgodilo nekaterim boksarjem, ki so bili moji prijatelji. Leta, v katerih služim Jehovu, so najsrečnejša leta mojega življenja.«

Kaj meniš, kakšni občutki bi nas morali prevzemati, medtem ko čakamo konec te hudobne stvarnosti? Ne pozabi: tisti, ki »seje v prid duhu, bo od duha žel večno življenje«. Zato nikoli »ne nehajmo delati dobrega, saj bomo ob svojem času želi, če se ne bomo utrudili«. (Gal. 6:8, 9) Z Jehovovo pomočjo vztrajajmo, marljivo si prizadevajmo razvijati lastnosti, potrebne za preživetje »velike stiske«, in še naprej z veseljem služimo Jehovu, tudi kadar nas doletijo preizkušnje. (Raz. 7:9, 13, 14; Jak. 1:2–4)

Prepričani smo lahko, da nas bo Bog za našo vztrajnost nagradil, saj on dobro ve za naše delo ter ljubezen, ki jo kažemo do njega in njegovega imena. Če mu bomo še naprej z veseljem služili, bomo lahko rekli podobno kakor psalmist David: »Jehova imam stalno pred seboj. Ker je on na moji desni, ne bom omahnil. Zato se moje srce veseli in vse v meni se raduje. Tudi moje telo bo počivalo na varnem.« (Ps. 16:8, 9)