1., 2. a) Zakaj nas lahko opogumi zgled Noeta, Daniela in Joba? b) V kakšnih okoliščinah je Ezekiel napisal besede, ki jih najdemo v Ezekielu 14:14?

ALI se spoprijemaš s preizkušnjami, kot so slabo zdravje, finančne težave ali preganjanje? Ali včasih težko ohraniš veselje pri služenju Jehovu? Če je tako, naj te opogumi zgled Noeta, Daniela in Joba. Bili so nepopolni in so se srečevali z različnimi izzivi in težavami, s katerimi se srečujemo tudi mi. Zaradi nekaterih od teh težav je bilo v nevarnosti celo njihovo življenje. Kljub temu so ostali značajni, in tako v Jehovovih očeh postali zgled vere in poslušnosti. (Beri Ezekiel 14:12–14.)

² Ezekiel je besede tematskega stavka tega članka napisal v Babiloniji leta 612 pr. n. št. * (Ezek. 1:1; 8:1) Odpadniškemu Jeruzalemu se je bližalo napovedano uničenje, do katerega je prišlo leta 607 pr. n. št. Le redki posamezniki so kazali lastnosti, kakršne so imeli Noe, Daniel in Job, in so bili zato  zaznamovani za preživetje. (Ezek. 9:1–5) Med njimi so bili Jeremija, Baruh, Ebed Meleh in Rehabovci.

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Enako bodo tudi danes samo tisti, ki jih ima Jehova za brezgrajne – ljudje, podobni Noetu, Danielu in Jobu – zaznamovani za preživetje in bodo obvarovani, ko bo uničena ta stvarnost. (Raz. 7:9, 14) Preglejmo torej, zakaj je Jehova te može dal za zgled pravičnosti. Pri vsakem izmed njih bodimo pozorni 1. na izzive, s katerimi se je spoprijemal, in 2. na to, kako lahko posnemamo njegovo vero in poslušnost.

4., 5. S katerimi izzivi se je spoprijemal Noe in zakaj je bila njegova zdržljivost nekaj izjemnega?

⁴ Izzivi, s katerimi se je spoprijemal Noe. V dneh Noetovega pradedka Enoha so bili ljudje že zelo brezbožni. Govorili so celo »nezaslišane reči« zoper Jehova. (Juda 14, 15) Nasilje je naraščalo. Pravzaprav je bila zemlja v Noetovih dneh »polna nasilja«. Pokvarjeni angeli so si nadeli človeško podobo, si jemali žene in rodili so se jim nasilni, hibridni potomci. (1. Mojz. 6:2–4, 11, 12) Toda Noe je izstopal, saj je bil drugačen. »Noe pa si je pridobil Jehovovo naklonjenost.« Bil je »brezgrajen med svojimi sodobniki. Hodil je s pravim Bogom.« (1. Mojz. 6:8, 9)

⁵ Razmisli, kaj nam te besede povedo o tem pravičnem možu. Med drugim to, da v pokvarjenem svetu pred potopom ni hodil z Bogom le kakih 70 ali 80 let, kar je življenjska doba večine danes. V takšnem svetu je živel skoraj 600 let! (1. Mojz. 7:11) V nasprotju z nami ni imel občine sovernikov, h katerim bi se lahko obrnil po duhovno podporo. Očitno tudi njegovi lastni bratje in sestre niso bili Jehovovi častilci. *

6. Kako je Noe pokazal izreden pogum?

⁶ Noe se ni zadovoljil s tem, da bi bil zgolj dober človek. Bil je tudi pogumen »oznanjevalec pravičnosti« in je javno izpovedoval svojo vero v Jehova. (2. Pet. 2:5) »S svojo vero je obsodil svet,« je napisal apostol Pavel. (Heb. 11:7) Zato je logično, da se je Noe srečeval z zasmehovanjem in nasprotovanjem, morda so mu celo grozili z nasiljem. Vendar ni bil kot kdo, ki »se boji človeka«. (Preg. 29:25) Imel je pogum, ki ga Jehova daje svojim zvestim služabnikom.

7. S katerimi izzivi se je Noe srečal med gradnjo barke?

⁷ Noe je hodil z Bogom že več kot petsto let, ko mu je Jehova naročil, naj zgradi barko, da bi rešil življenje ljudi in živali. (1. Mojz. 5:32; 6:14) Noetu se je ta projekt zagotovo zdel zelo zahteven – in ne samo z vidika gradnje! Nedvomno je vedel, da ga bodo zaradi tega še bolj zasmehovali in mu nasprotovali. Kljub temu je pokazal vero in ubogal Jehova. »Storil je natanko tako.« (1. Mojz. 6:22)

8. Kako je Noe pokazal, da zaupa Jehovu, da mu bo priskrbel to, kar potrebuje?

⁸ Še en izziv za Noeta je bil ta, da je moral v gmotnem pogledu skrbeti za ženo in otroke. Pred potopom so se morali ljudje še posebej truditi, da so si pridelali hrano, in Noe pri tem ni bil nobena izjema. (1. Mojz. 5:28, 29) Kljub temu v življenju ni dajal na prvo mesto skrbi za gmotne reči, ampak Boga. Na duhovne stvari je ostal osredinjen tudi med gradnjo barke, kar je morda trajalo okrog  40 ali 50 let. Duhovno naravnan je prav tako ostal po potopu, še vseh svojih nadaljnjih 350 let. (1. Mojz. 9:28) Kakšen čudovit zgled vere in poslušnosti!

9., 10. a) Kako lahko posnemamo Noetovo vero in poslušnost? b) Kako Jehova gleda na tiste, ki podpirajo njegova merila?

⁹ Kako lahko posnemamo Noetovo vero in poslušnost? To lahko storimo tako, da podpiramo Božjo pravičnost, nismo del Satanovega sveta in dajemo delo v prid Kraljestva na prvo mesto. (Mat. 6:33; Jan. 15:19) Našega načina življenja svet seveda ne odobrava. Zares, ker neomajno zagovarjamo Božje zakone, na primer glede zakonske zveze in spolne morale, že danes v nekaterih deželah mediji negativno poročajo o nas. (Beri Malahija 3:17, 18.) Toda mi se podobno kot Noe bojimo Jehova, in ne ljudi. Vemo, da lahko samo On da večno življenje. (Luk. 12:4, 5)

¹⁰ Kaj pa ti? Ali boš še naprej hodil z Bogom, tudi ko te drugi zasmehujejo ali kritizirajo oziroma ko gospodarski pritiski preizkusijo tvojo vero v to, da ti bo Jehova priskrbel, kar potrebuješ? Če posnemaš vero in poslušnost Noeta, si lahko prepričan, da bo Jehova skrbel zate. (Fil. 4:6, 7)

11. S katerimi velikimi izzivi so se morali spoprijeti Daniel in njegovi trije prijatelji v Babilonu? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ Izzivi, s katerimi se je spoprijemal Daniel. Daniel je kot ujetnik živel v Babilonu, mestu, polnem malikovalstva in spiritizma. In ne samo to, Babilonci so na Jude gledali zviška. Zasmehovali so njih in njihovega Boga Jehova. (Ps. 137:1, 3) Kako zelo je to moralo boleti zveste Jude, kakršen je bil Daniel! Poleg tega so bili on in njegovi trije prijatelji – Hananija, Mišael in Azarija – tako rekoč pod drobnogledom drugih, saj so se usposabljali za to, da bi služili pred kraljem. Predpisana jim je bila celo posebna prehrana. In ravno hrana in pijača sta kmalu postali težava, saj se Daniel ni želel omadeževati »s kraljevimi izbranimi jedmi«. (Dan. 1:5–8, 14–17)

12. a) Katere čudovite lastnosti je kazal Daniel? b) Kako je na Daniela gledal Jehova?

¹² Nekoliko bolj prikrit izziv za Daniela bi lahko bile njegove izjemne sposobnosti, zaradi katerih je kasneje dobil posebne prednosti. (Dan. 1:19, 20) Toda ni postal ošaben niti ni bil zaverovan v svoj prav, ampak je ostal ponižen in skromen ter je vse zasluge vedno pripisoval Jehovu. (Dan. 2:30) Pravzaprav je bil Daniel še mladenič, ko ga je Jehova štel za vrednega, da ga kot zgled pravičnosti omeni skupaj z Noetom in Jobom. Ali se je Bog zmotil, da je zaupal Danielu? Niti približno! Daniel je ostal zgled vere in poslušnosti vse do konca svojega življenja. Verjetno je bil v svojih poznih devetdesetih letih, ko mu je Božji angel prisrčno rekel: »O Daniel, zelo ljubljeni mož.« (Dan. 10:11)

13. Zakaj je bil Daniel lahko v blagoslov svojim rojakom?

¹³ Daniel je bil zaradi tega, ker mu je bil Bog naklonjen, postavljen za višjega uradnika pod babilonsko in kasneje tudi pod medo-perzijsko vlado. (Dan. 1:21; 6:1, 2) Verjetno je Jehova spretno vodil zadeve tako, da je bil Daniel lahko v blagoslov svojim rojakom, podobno kakor Jožef v Egiptu ter Estera in Mardohej v Perziji. * (Dan. 2:48) Samo predstavljaj  si, kako tolažilno je moralo biti za pregnane Jude, tudi za Ezekiela, ko so v tem lahko videli Jehovovo roko!

14., 15. a) Kako so naše okoliščine podobne Danielovim? b) Kaj se lahko današnji starši naučijo od Danielovih staršev?

¹⁴ Kako lahko posnemamo Danielovo vero in poslušnost? Danes živimo tako rekoč kot tujci v svetu, ki je moralno in duhovno sprijen zaradi Babilona Velikega, svetovnega imperija krive religije, ki je »prebivališče demonov«. (Raz. 18:2) Zaradi tega tudi mi izstopamo kot drugačni in smo celo tarča posmeha. (Mar. 13:13) Zato se podobno kot Daniel zbližajmo z našim Bogom Jehovom. Če bomo Jehovu ponižno in poslušno zaupali, bomo v njegovih očeh tudi mi dragoceni. (Hag. 2:7)

¹⁵ Starši se lahko učijo iz zgleda Danielovih staršev. Zakaj? Čeprav se je na Judovem med Danielovim zgodnjim otroštvom bohotila pokvarjenost, je Daniel vzljubil Boga. Do tega seveda ni prišlo po naključju. To je bil rezultat dobre starševske vzgoje. (Preg. 22:6) Celo Danielovo ime, ki pomeni »moj sodnik je Bog«, kaže, da so se Danielovi starši bali Boga. Zato starši, ne obupajte nad svojimi otroki, ampak jih potrpežljivo učite. (Efež. 6:4) Prav tako molite z njimi in zanje. Ko si prizadevate vtisniti svetopisemsko resnico v srce svojih otrok, Jehovu dajete priložnost, da vašo družino bogato blagoslovi. (Ps. 37:5)

16., 17. S katerimi različnimi izzivi se je spoprijemal Job?

¹⁶ Izzivi, s katerimi se je spoprijemal Job. V Jobovem življenju je bilo polno nasprotij. Pred preizkušnjo je bil Job »največji med vsemi ljudmi na Vzhodu«. (Job 1:3) Bil je bogat, dobro znan in zelo spoštovan. (Job 29:7–16) Kljub temu ni postal nadut niti ni menil, da ne potrebuje Boga. Jehova ga je pravzaprav imenoval »moj služabnik« in dodal: »Mož je brezgrajen in pošten, boji se Boga in se ogiba hudega.« (Job 1:8)

¹⁷ Jobu se je življenje v zelo kratkem času dramatično spremenilo. Pahnjen je bil v skrajno revščino in obup. Kot vemo, je bil vzrok za to obrekovalec Satan, ki je Joba lažno obtožil, da Boga časti zaradi osebnih koristi. (Beri Job 1:9, 10.) Jehova je na to zlobno obtožbo  gledal zelo resno. Zato je Jobu dal priložnost, da dokaže svojo značajnost in pokaže, da ga časti iz čistega in nesebičnega srca.

18. a) Kaj glede Jobove značajnosti naredi nate še posebej velik vtis? b) Kaj nam to, kako je Jehova ravnal z Jobom, pove o Jehovu?

¹⁸ Satan je sprožil vrsto zlobnih napadov zoper Joba, zaradi česar je Job sklepal, da je Bog kriv za vse, kar se mu dogaja. (Job 1:13–21) Nato so prišli še trije lažni tolažniki in Joba napadli s krutimi besedami, s katerimi so pravzaprav trdili, da Bog Jobu daje to, kar si zasluži! (Job 2:11; 22:1, 5–10) Job je vseeno ohranil svojo značajnost. Resda je večkrat govoril nepremišljeno, toda Jehova je razumel njegovo bolečino. (Job 6:1–3) Bog je videl hudo potrtega moža, kateri mu ni nikoli obrnil hrbta, četudi ga je Satan tako rekoč vrgel na tla in mu z lažnimi obtožbami zadal mnogo udarcev. Po preizkušnji je Jehova Jobu dvakratno povrnil vse, kar je imel prej, in mu dodal še 140 let življenja. (Jak. 5:11) V tem času je bil Job še naprej vdan samo Jehovu. Zakaj smo lahko o tem prepričani? Ezekiel je napisal besede tematskega stavka tega članka po tem, ko je bil Job mrtev že več stoletij.

19., 20. a) Kako lahko posnemamo Jobovo vero in poslušnost? b) Kako lahko pri ravnanju z drugimi posnemamo Božje sočutje?

¹⁹ Kako lahko posnemamo Jobovo vero in poslušnost? Ne glede na to, kakšne so naše okoliščine, imejmo Jehova vedno v središču svojega življenja, popolnoma mu zaupajmo in mu bodimo poslušni z vsem srcem. Zares, za to imamo še več razlogov kakor Job! Razmisli o naslednjem: O Satanu in njegovih taktikah vemo veliko. (2. Kor. 2:11) Zaradi Svetega pisma, še posebej Jobove knjige, razumemo, zakaj Bog dopušča trpljenje. Iz Danielovega prerokovanja smo spoznali, da je Božje kraljestvo svetovna vlada v rokah Kristusa Jezusa. (Dan. 7:13, 14) In vemo, da bo to Kraljestvo kmalu za večno odstranilo vse trpljenje.

²⁰ Jobova izkušnja prav tako poudarja, da moramo biti sočutni do sokristjanov, ki mogoče prestajajo različne stiske. Podobno kot Job nekateri morda včasih celo govorijo nepremišljeno. (Prid. 7:7) Ne sodimo jih, temveč raje pokažimo uvid in sočutje. Tako bomo posnemali našega ljubečega in usmiljenega Očeta, Jehova. (Ps. 103:8)

21. Kako se v besedah, zapisanih v 1. Petrovem 5:10, zrcali to, kar se je dogajalo v Noetovem, Danielovem in Jobovem življenju?

²¹ Čeprav so Noe, Daniel in Job živeli v različnih obdobjih in so se njihove okoliščine med seboj zelo razlikovale, so se vsi uspešno spoprijeli z izzivi. Njihove življenjske zgodbe nam v spomin prikličejo besede apostola Petra, ki je napisal: »Po kratkotrajnem trpljenju pa bo Bog vse nezaslužene dobrotljivosti [. . .] sam končal vaše izpopolnjevanje, vas utrdil in okrepil.« (1. Pet. 5:10)

22. Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²² Po Petrovih navdihnjenih besedah je Jehova zagotovil, da bo svoje služabnike utrdil in okrepil. Te besede veljajo tudi za današnje Božje ljudstvo. Vsi želimo, da bi nas Jehova utrdil in da bi ostali neomajni v pravem čaščenju. Zato še naprej posnemajmo vero in poslušnost Noeta, Daniela in Joba! Kot bomo videli v naslednjem članku, je bilo za njihovo značajnost ključnega pomena to, da so zares poznali Jehova. Pravzaprav so razumeli vse, kar je pričakoval od njih. (Preg. 28:5) Enako lahko velja za nas.