Kakšen je izvor sinagoge?

Beseda »sinagoga« izhaja iz grške besede, ki pomeni »zbor« oziroma »zbiranje«. Ime je ustrezno, saj so se judovske skupnosti že od starodavnih časov v sinagogah zbirale k poučevanju in čaščenju. Hebrejski spisi ne omenjajo sinagog, vendar se iz Krščanskih grških spisov jasno vidi, da so sinagoge že obstajale v prvem stoletju.

Mnogi učenjaki so mnenja, da so sinagoge nastale v času judovskega pregnanstva v Babilonu. Encyclopaedia Judaica pojasnjuje: »Pregnanci v tuji deželi niso imeli templja. Ker so potrebovali tolažbo v času stiske, so se občasno zbirali, da bi brali Svete spise, še posebej na šabat.« Ko so bili Judje osvobojeni iz ujetništva, so se očitno še naprej zbirali, da bi molili in brali Svete spise. Tako so ustanavljali sinagoge, kjer koli so se nastanili.

Do prvega stoletja so sinagoge že postale središče verskega in družbenega življenja Judov, ki so bili razkropljeni po Sredozemlju, Bližnjem vzhodu in Izraelu. Profesor Lee Levine iz Hebrejske univerze v Jeruzalemu pravi: »[Sinagoge] so bile namenjene učenju, svetim obrokom, sodnim postopkom, zbiranju finančnih sredstev ter političnim in družabnim srečanjem.« Nato še doda: »Njihov glavni namen pa so bili verski obredi.« Zato ne preseneča, da je Jezus pogosto obiskoval sinagoge. (Mar. 1:21; 6:2; Luk. 4:16) Tam je poučeval in spodbujal navzoče. Ko je bila ustanovljena krščanska občina, je tudi apostol Pavel veliko oznanjeval v sinagogah. Tam so se običajno zbirali tisti, ki so se zanimali za duhovne stvari. Ravno zato je apostol Pavel po prihodu v mesto najprej šel v sinagogo, da bi tam oznanjeval. (Apd. 17:1, 2; 18:4)