1. Kaj je morda vzrok za zaskrbljenost in kako lahko skrbi vplivajo na nas?

ALI si bil že kdaj zelo zaskrbljen? * Morda si zaskrbljen, ker so te drugi prizadeli s svojimi besedami ali dejanji. Ali pa si zaskrbljen zaradi tega, kar si ti rekel ali naredil. Mogoče si naredil kakšno napako in te zdaj skrbi, da ti Jehova ne bo nikoli odpustil. Ker si glede nečesa zelo zaskrbljen, morda celo misliš, da imaš premalo vere in si zato slab človek. Toda ali je to res?

2. Kateri zgledi iz Svetega pisma pokažejo, da to, da smo zaskrbljeni, ne pomeni, da nimamo vere?

² Razmislimo o nekaterih svetopisemskih zgledih. Ana, mati preroka Samuela, je imela izjemno vero. Vendar je bila zelo zaskrbljena, ko je nekdo od njenih domačih z njo grdo ravnal. (1. Sam. 1:7) Apostol Pavel je imel močno vero, vendar ga je preplavila »skrb za vse občine«. (2. Kor. 11:28) Tudi kralj David je imel močno vero in Jehova ga je imel zelo rad. (Apd. 13:22) Toda David je naredil napake, zaradi katerih ga je mučila huda zaskrbljenost. (Ps. 38:4) Jehova je potolažil in pomiril vsakega od njih. Preglejmo, kaj se lahko naučimo iz njihovih zgledov.

3. Kako nam besede drugih lahko povzročijo zaskrbljenost?

³ Ko drugi z nami grdo govorijo ali se do nas neprijazno vedejo, smo morda zaskrbljeni. To še posebej velja takrat, ko nas prizadene naš tesni prijatelj ali sorodnik. Morda nas skrbi, da je naše prijateljstvo z njim uničeno. Včasih ta, ki nas prizadene, govori nepremišljeno in morda se počutimo, kot da nas je prebodel z mečem. (Preg. 12:18) Ali pa kdo namerno reče kaj, za kar ve, da nas bo prizadelo. Nekaj podobnega se je zgodilo neki mladi sestri. Takole pove: »Pred nekaj leti je oseba, za katero sem mislila, da je moja dobra prijateljica, začela na spletu o meni širiti laži. Bila sem prizadeta in zaskrbljena. Enostavno nisem mogla razumeti, zakaj bi me želela prizadeti.« Če te je prizadel tesni prijatelj ali sorodnik, se lahko veliko naučiš od Ane.

4. S katerimi težavami se je morala spoprijemati Ana?

⁴ Ana se je morala spoprijemati s hudimi težavami. Veliko let ni mogla imeti otrok. (1. Sam. 1:2) Številni Izraelci so verjeli, da ženska, ki ne more imeti otrok, nima Božjega odobravanja. Zaradi tega je bila zelo ponižana. (1. Mojz. 30:1, 2) Še težje pa je bilo, ker je imel njen mož še eno ženo, Penino, ki mu je rodila otroke. Penina je na Ano gledala kot na tekmico ter jo »neusmiljeno zbadala in jo vznemirjala«. (1. Sam. 1:6) Na začetku je bila Ana zaradi teh težkih okoliščin zelo žalostna. Bila je tako vznemirjena, da je »jokala in ni jedla«. »Bilo ji je bridko v duši.« (1. Sam. 1:7, 10) Kako je Ana našla tolažbo?

5. Kako je Ani pomagala molitev?

⁵ Ana je v molitvi izlila svoje občutke Jehovu. Po molitvi je svoje okoliščine pojasnila velikemu duhovniku Eliju. Ta ji je nato rekel: »Pojdi v miru! Naj Izraelov Bog izpolni [tvojo] prošnjo.« Kakšen je bil rezultat? Ana »je šla svojo pot, jedla je in njen obraz ni bil več zaskrbljen«. (1. Sam. 1:17, 18) Molitev je Ani pomagala, da je obnovila svoj mir.

6. Kaj se glede molitve naučimo od Ane in iz Filipljanom 4:6, 7?

⁶ Svoj mir lahko obnovimo, če vztrajno molimo. Ana se je dolgo pogovarjala s  svojim nebeškim Očetom. (1. Sam. 1:12) Tudi mi se lahko dolgo pogovarjamo z Jehovom o svojih skrbeh, strahovih in slabostih. Ni treba, da so naše molitve pesniške ali popolno oblikovane. Včasih morda celo jokamo, ko Jehovu govorimo o svojih stiskah. Kljub temu se nas Jehova nikoli ne naveliča poslušati. Poleg tega, da molimo glede svojih težav, moramo tudi upoštevati nasvet, ki je zapisan v Filipljanom 4:6, 7. (Beri.) Pavel je posebej omenil, da bi se morali v molitvah Jehovu tudi zahvaljevati. Imamo veliko razlogov, da smo Jehovu hvaležni. Zahvalimo se mu lahko za dar življenja, prekrasno stvarstvo, njegovo zvesto ljubezen in čudovito upanje, ki nam ga je dal. Kaj se lahko od Ane še naučimo?

7. Kaj sta Ana in njen mož redno delala?

⁷ Čeprav je imela Ana težave, je s svojim možem redno hodila v Jehovov prostor čaščenja v Šilo. (1. Sam. 1:1–5) Ko je bila v svetem šotoru, ji je veliki duhovnik Eli rekel, da upa, da bo Jehova odgovoril na njeno molitev. To je Ano potolažilo. (1. Sam. 1:9, 17)

8. Kako nam shodi lahko pomagajo? Pojasni.

⁸ Svoj mir lahko obnovimo, če še naprej obiskujemo občinske shode. V uvodni molitvi na shodu brat pogosto prosi za Božjega svetega duha. Mir je del sadu tega duha. (Gal. 5:22) Ko pridemo na shod, čeprav smo pod stresom, damo Jehovu ter bratom in sestram priložnost, da nas spodbudijo in nam pomagajo obnoviti notranji mir. Molitev in shodi so bistveni za to, da nas Jehova pomiri. (Heb. 10:24, 25) Preglejmo, kaj se še lahko naučimo iz Aninega primera.

9. Kaj se v Aninem primeru ni spremenilo in kaj se je?

⁹ Vzrok Aninih skrbi ni kar takoj izginil. Ko se je Ana iz svetega šotora vrnila domov, je še vedno živela v istem domu kot Penina. V Svetem pismu nikjer ne piše, da bi se Peninino stališče spremenilo. Zato je Ana verjetno morala še naprej prenašati zbadljive besede svoje tekmice. Toda Ana je uspela obnoviti svoj mir in ga ohraniti. Ko je stvari prepustila v Jehovove roke, ni bila več zaskrbljena. Dovolila je Jehovu, da jo je potolažil in pomiril. Čez nekaj časa je Jehova odgovoril na Anino molitev in dobila je svoje otroke. (1. Sam. 1:19, 20; 2:21)

10. Kaj se naučimo iz Aninega primera?

¹⁰ Svoj mir lahko obnovimo, tudi če vzrok za našo zaskrbljenost ni odpravljen. Čeprav goreče molimo in redno obiskujemo shode, imamo morda še vedno nekatere težave. Vendar se iz Aninega primera naučimo, da Jehovu ne more nič preprečiti, da pomiri naše vznemirjeno srce. Jehova nas ne bo nikoli pozabil in nas bo za našo zvestobo nagradil. (Heb. 11:6)

11. Katere razloge za zaskrbljenost je imel Pavel?

¹¹ Pavel je imel veliko razlogov za zaskrbljenost. Ker je imel rad brate in sestre, je bil zaradi njihovih težav zelo zaskrbljen. (2. Kor. 2:4; 11:28) Ko je oznanjeval, so ga nasprotniki pogosto pretepli in vrgli v ječo. Doživljal je še druge težave, zaradi katerih je bil zaskrbljen, kot je to, da je včasih trpel pomanjkanje. (Fil. 4:12) Prav tako je vsaj trikrat v življenju doživel brodolom, zato si lahko  samo predstavljamo, kako zaskrbljen je bil, ko je potoval z ladjo. (2. Kor. 11:23–27) Kako se je Pavel spoprijel s skrbmi?

12. Kaj je Pavlu pomagalo zmanjšati zaskrbljenost?

¹² Pavel je bil zaskrbljen za svoje brate in sestre, ko so ti imeli težave, vendar ni skušal sam reševati njihovih težav. Bil je skromen. Uredil je, da so mu drugi pomagali skrbeti za občino. Zvestim moškim, kot sta bila Timotej in Tit, je na primer zaupal veliko odgovornosti. Ti bratje so s svojim delom brez dvoma Pavlu pomagali, da je bil manj zaskrbljen. (Fil. 2:19, 20; Titu 1:1, 4, 5)

13. Kako lahko starešine posnemajo Pavla?

¹³ Prosi druge, naj ti pomagajo. Podobno kot Pavel so tudi danes mnogi sočutni starešine zaskrbljeni za tiste v občini, ki se spoprijemajo s preizkušnjami. Vendar starešina morda ne more pomagati vsem v občini. Skromnost mu bo pomagala, da bo nekaj odgovornosti dal drugim usposobljenim bratom in da bo šolal mlajše brate, ki mu bodo pomagali skrbeti za Božjo čredo. (2. Tim. 2:2)

14. Kaj Pavla ni skrbelo in kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda?

¹⁴ Priznaj, da potrebuješ tolažbo. Pavel je bil ponižen, zato se je zavedal, da potrebuje spodbudo svojih prijateljev. Ni ga skrbelo, da bodo drugi nanj gledali kot na šibkega, ker je priznal, da potrebuje tolažbo. Filemonu je napisal: »Tvoja ljubezen, brat, mi je namreč bila v veliko veselje in tolažbo.« (Filem. 7) Pavel je omenil kar nekaj svojih sodelavcev, ki so mu bili v času stiske v veliko spodbudo. (Kol. 4:7–11) Če ponižno priznamo, da potrebujemo spodbudo, nam bodo bratje in sestre z veseljem pomagali.

15. Kje je Pavel našel tolažbo, ko je bil v zelo stresnih okoliščinah?

¹⁵ Zanašaj se na Božjo Besedo. Pavel je vedel, da ga Sveti spisi lahko potolažijo. (Rim. 15:4) V njih je tudi našel modrost, da se spoprime z vsako preizkušnjo. (2. Tim. 3:15, 16) Ko je bil v Rimu drugič zaprt, je vedel, da se mu bliža smrt. Kaj je v teh težkih okoliščinah Pavel naredil? Prosil je Timoteja, naj hitro pride k njemu in mu prinese zvitke. (2. Tim. 4:6, 7, 9, 13) Zakaj?  Ker so ti zvitki verjetno vsebovali dele Hebrejskih spisov, ki jih je Pavel lahko uporabil za osebno preučevanje. Ko posnemamo Pavla, tako da redno preučujemo Božjo Besedo, nas bo Jehova po svoji Besedi pomiril, in to ne glede na preizkušnje, ki jih doživljamo.

16. Zakaj je bil David zaskrbljen?

¹⁶ David je storil nekaj, kar je bilo zelo narobe. Prešuštvoval je z Batšebo in poskrbel, da so ubili njenega moža. Prav tako je skušal nekaj časa prikrivati svoj greh. (2. Sam. 12:9) Sprva se David ni zmenil za svojo vest. Zaradi tega je trpel duhovno pa tudi duševno in fizično. (Ps. 32:3, 4) Kaj je Davidu pomagalo, da je premagal zaskrbljenost, in kaj lahko nam pomaga, če smo hudo grešili?

17. Kako je Davidovo iskreno kesanje razvidno iz besed, ki jih najdemo v Psalmu 51:1–4?

¹⁷ Moli za odpuščanje. David je čez čas molil k Jehovu. Iskreno se je pokesal in priznal svoje grehe. (Beri Psalm 51:1–4.) To mu je prineslo veliko olajšanje! (Ps. 32:1, 2, 4, 5) Če si hudo grešil, napake ne skušaj prikriti. Raje Jehovu v molitvi odkrito priznaj svoj greh. Potem boš občutil nekaj olajšanja in ne boš več imel tako močnega občutka krivde. Toda če želiš obnoviti prijateljstvo z Jehovom, moraš poleg tega, da moliš, narediti še nekaj več.

18. Kako se je David odzval na discipliniranje?

¹⁸ Sprejmi discipliniranje. Ko je Jehova poslal preroka Natana, da razkrije Davidov greh, David ni skušal opravičiti svojega ravnanja ali zmanjšati svojega greha. Takoj je priznal, da ni grešil le proti Batšebinemu možu, ampak predvsem proti Jehovu. David je od Jehova sprejel discipliniranje in ta mu je odpustil. (2. Sam. 12:10–14) Če smo hudo grešili, moramo govoriti s tistimi, ki jih je Jehova postavil za to, da nam pastirjujejo. (Jak. 5:14, 15) Morali bi se ogibati tega, da skušamo opravičiti svoje ravnanje. Prej ko sprejmemo in upoštevamo kakršno koli discipliniranje, prej bomo obnovili svoj mir in veselje.

19. Kaj bi morali biti odločeni delati?

 ¹⁹ Bodi odločen, da ne boš več ponavljal istih napak. Kralj David je vedel, da potrebuje Jehovovo pomoč, da ne bi ponavljal istih napak. (Ps. 51:7, 10, 12) Zatem ko mu je Jehova odpustil, je bil odločen, da bo napačne želje izkoreninil iz svojega srca. Zato je ponovno občutil notranji mir.

20. Kako lahko pokažemo, da smo hvaležni za Jehovovo odpuščanje?

²⁰ Cenjenje za Jehovovo odpuščanje pokažemo s tem, da molimo za to, da bi nam Jehova odpustil, da sprejmemo discipliniranje in da se zelo trudimo, da ne ponavljamo istih napak. Vse to nam bo pomagalo, da bomo obnovili notranji mir. Brat James, ki je hudo grešil, je to doživel. Rekel je: »Ko sem starešinam priznal svoj greh, sem čutil, kot da mi je z ramen padlo težko breme. Spet sem občutil notranji mir.« Zelo spodbudno je vedeti, da je Jehova »blizu njim, ki so strtega srca, in tiste, ki so skrušenega duha, rešuje«. (Ps. 34:18)

21. Kako lahko Jehovu dovolimo, da nas potolaži?

²¹ Medtem ko se bližamo koncu, bomo verjetno imeli vse več razlogov za zaskrbljenost. Če si zaskrbljen, takoj moli k Jehovu za pomoč. Marljivo preučuj Sveto pismo. Uči se iz zgledov Ane, Pavla in Davida. Prosi svojega nebeškega Očeta, da ti pomaga ugotoviti, kaj je vzrok za tvojo zaskrbljenost. (Ps. 139:23) Dovoli Jehovu, da ti pomaga nositi tvoje težave, še posebej tiste, nad katerimi imaš malo ali pa sploh nič nadzora. Če boš delal tako, boš podoben psalmistu, ki je Jehovu zapel: »Ko so se tesnobne misli množile v meni, je tvoja tolažba nežno božala mojo dušo.« (Ps. 94:19)