1., 2. a) Zakaj mnogi danes težko zaupajo tistim, ki imajo oblast? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

 DANES je mnogim težko zaupati komur koli, ki ima oblast. Opažajo, da so vlade in zakoni bolj naklonjeni bogatim in vplivnim ljudem kot pa revnim. V Svetem pismu povsem točno piše: »Človek gospoduje človeku v njegovo nesrečo.« (Prid. 8:9) Poleg tega tudi nekateri verski voditelji ne delajo tega, kar bi morali. Nekateri ljudje zato izgubijo zaupanje v Boga. Zaradi tega moramo posamezniku, s katerim preučujemo Sveto pismo, pomagati, da si pridobi zaupanje v Jehova in njegove predstavnike na zemlji.

² Svetopisemski učenci pa niso edini, ki se morajo naučiti zaupati Jehovu in njegovi organizaciji. Tudi tisti, ki smo že veliko let v resnici, ne smemo nikoli izgubiti izpred oči dejstva, da je Jehovov način reševanja stvari vedno najboljši. Včasih se pojavijo okoliščine, v katerih je lahko preizkušeno naše zaupanje glede tega. V tem članku bomo obravnavali tri področja, na katerih je lahko preizkušena naša vera: 1. ko beremo določena svetopisemska poročila, 2. ko dobimo navodila od Jehovove organizacije in 3. ko bomo imeli izzive v prihodnosti.

3. Zakaj lahko določena svetopisemska poročila preizkusijo naše zaupanje v Jehova?

 ³ Ko beremo Božjo Besedo, imamo morda vprašanja glede tega, zakaj je Jehova ravnal z nekaterimi ljudmi tako, kot je, in zakaj je sprejel določene odločitve. V 4. Mojzesovi knjigi na primer beremo, da je Jehova na smrt obsodil nekega Izraelca, ker je na šabat nabiral drva. V 2. Samuelovi knjigi pa beremo, da je stoletja kasneje odpustil kralju Davidu, čeprav je ta zagrešil prešuštvo in umor. (4. Mojz. 15:32, 35; 2. Sam. 12:9, 13) Morda se sprašujemo: Zakaj je Jehova odpustil Davidu umor in prešuštvo, moškega pa je obsodil na smrt za na videz precej manjši greh? Da bi dobili odgovor, razmislimo o treh dejavnikih, ki jih moramo imeti v mislih, ko beremo Sveto pismo.

4. Kako 1. Mojzesova 18:20, 21 in 5. Mojzesova 10:17 okrepita naše prepričanje, da so Jehovove odločitve pravilne?

⁴ V svetopisemskih poročilih niso vedno zapisane vse podrobnosti. Vemo na primer, da se je David iskreno pokesal za svoje grehe. (Ps. 51:2–4) Kakšen pa je bil človek, ki je prekršil zakon glede šabata? Mu je bilo žal za to, kar je naredil? Ali je že v preteklosti kršil Jehovove zakone? Ali se ni zmenil za svarila, ki jih je prejel, oziroma jih je celo zavračal? V Svetem pismu o tem nič ne piše. Vendar smo lahko prepričani, da Jehova nikoli ni krivičen. (5. Mojz. 32:4) Odločitve sprejema na podlagi vseh dejstev, ne pa govoric, predsodkov ali česar koli, kar pogosto popači človeško presojo. (Beri 1. Mojzesova 18:20, 21; 5. Mojzesova 10:17.) Več ko vemo o Jehovu in njegovih merilih, bolj zaupamo njegovim sodbam. Tudi če imamo glede nekega svetopisemskega poročila vprašanja, na katera trenutno nimamo odgovora, vemo o našem Bogu dovolj, da smo lahko prepričani, da je »pravičen na vseh svojih poteh«. (Ps. 145:17)

5. Kako nepopolnost vpliva na naš čut za pravico? (Glej tudi okvir » Nepopolnost popači naš pogled na pravico«.)

 ⁵ Na naš čut za pravico vpliva nepopolnost. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, zato si želimo, da bi se z ljudmi ravnalo pošteno. (1. Mojz. 1:26) Toda ker smo nepopolni, lahko stvari napačno presodimo, čeprav mislimo, da poznamo vsa dejstva. Spomnimo se na primer, kako razočaran je bil Jona nad Jehovovo odločitvijo, da se usmili Ninivljanov. (Jona 3:10–4:1) Ampak kaj se je na koncu zgodilo? Več kot 120.000 Ninivljanov, ki so se pokesali, je bilo rešenih. Torej je bil Jona ta, ki se je motil, ne pa Jehova.

6. Zakaj nam Jehova ni dolžan pojasniti svojih odločitev?

⁶ Jehova ljudem ni dolžan pojasnjevati svojih odločitev. Res je, da je Jehova v preteklosti dovolil svojim služabnikom, da so izrazili pomisleke glede odločitev, ki jih je sprejel oziroma jih je nameraval sprejeti. (1. Mojz. 18:25; Jona 4:2, 3) In občasno je kakšno svojo odločitev pojasnil. (Jona 4:10, 11) Vendar nam Jehova ni ničesar dolžan pojasnjevati. Ker je naš stvarnik, ne potrebuje naše odobritve, preden kaj naredi ali za tem. (Iza. 40:13, 14; 55:9)

7. Kaj nam je morda težko in zakaj?

⁷ Nedvomno se iz vsega srca strinjamo, da Jehova vedno naredi, kar je prav. Težje pa nam je morda zaupati njegovim predstavnikom na zemlji. Mogoče se sprašujemo, ali tisti, ki imajo neko mero oblasti v Jehovovi organizaciji, res upoštevajo Jehovova navodila ali pa delajo po svoje. Morda so tako razmišljali nekateri, ki so živeli v svetopisemskih časih. Razmislimo o dveh primerih iz  tretjega odstavka. Sorodnik moškega, ki je prekršil zakon glede šabata, se je mogoče spraševal, ali je Mojzes res vprašal Jehova, preden je izrekel smrtno obsodbo. Prijatelj Hetejca Urija, katerega žena je prešuštvovala z Davidom, je morda sklenil, da je David izkoristil svoj položaj kralja, da se je ognil kazni, ki si jo je zaslužil. Nekaj je dejstvo: Ne moremo reči, da zaupamo Jehovu, če ne zaupamo starešinam in tistim, ki vodijo organizacijo – bratom, ki jim Jehova zaupa.

8. Kakšna podobnost obstaja med tem, kar piše v Apostolskih delih 16:4, 5, in tem, kako deluje krščanska občina danes?

⁸ Danes Jehova vodi zemeljski del svoje organizacije po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Mat. 24:45) Tako kot vodstveni organ v prvem stoletju ta suženj nadzoruje delovanje Božjega ljudstva po vsem svetu in daje navodila občinskim starešinam. (Beri Apostolska dela 16:4, 5.) Starešine pa nato poskrbijo, da se ta navodila upoštevajo v občinah. To, da zaupamo Jehovovemu vodstvu, pokažemo tako, da ubogamo navodila in smernice, ki jih dobimo od organizacije in starešin.

9. Kdaj nam je morda težko podpreti odločitev starešin in zakaj?

⁹ Včasih nam je morda težko podpreti odločitev starešin. V zadnjih letih so bile na primer reorganizirane številne občine in okraji. V nekaterih primerih  so starešine prosili oznanjevalce, naj gredo v drugo občino, da bi bile kraljestvene dvorane kar najbolj izkoriščene. Če se nas prosi, da bi se pridružili drugi občini, nam je mogoče težko zapustiti prijatelje in družino. Ali starešine od Boga dobijo navodila, kam naj dodelijo vsakega oznanjevalca? Ne. Morda je to razlog, da nam ni lahko upoštevati navodil, ki jih dobimo. Toda Jehova zaupa starešinam, da sprejmejo takšne odločitve, in tudi mi jim moramo zaupati. *

10. Zakaj bi morali sodelovati s starešinami glede na to, kar piše v Hebrejcem 13:17?

¹⁰ Zakaj bi morali sodelovati s starešinami in podpreti njihove odločitve, tudi če niso takšne, kot bi želeli mi? Ker s tem pomagamo ohranjati enotnost med Božjim ljudstvom. (Efež. 4:2, 3) Občinam gre dobro, če se vsi ponižno podredijo odločitvam starešinstva. (Beri Hebrejcem 13:17.) In kar je še pomembnejše, Jehovu pokažemo, da mu zaupamo, tako da sodelujemo s tistimi, ki jim on zaupa, da skrbijo za nas. (Apd. 20:28)

11. Kaj nam lahko pomaga okrepiti zaupanje v navodila, ki jih dobimo od starešin?

¹¹ Svoje zaupanje v navodila, ki jih dobimo od starešin, lahko okrepimo tako, da se spomnimo, da molijo za svetega duha, ko obravnavajo zadeve, ki vplivajo na občino. Poleg tega skrbno pregledajo svetopisemska načela in smernice, ki jih daje Jehovova organizacija. Iskreno si želijo ugajati Jehovu in kar najbolje skrbeti za njegovo ljudstvo. Ti zvesti moški vedo, da so odgovorni Jehovu za to, kako opravljajo svoje odgovornosti. (1. Pet. 5:2, 3) Razmisli o naslednjem: V svetu, ki je rasno, versko in politično razdeljen, Jehovovo ljudstvo enotno časti edinega pravega Boga. To je mogoče samo zato, ker Jehova blagoslavlja svojo organizacijo!

12. O katerih dejavnikih morajo razmisliti starešine, ko ugotavljajo, ali se posameznik kesa?

¹² Jehova je starešinam zaupal resno odgovornost, da občino ohranjajo čisto. Če kristjan stori hud greh, Jehova od starešin pričakuje, da ugotovijo, ali lahko ostane v občini. Med drugim morajo ugotoviti, ali mu je res žal za svoje dejanje. Morda trdi, da se kesa, ampak ali res sovraži to, kar je naredil? Ali je odločen, da greha ne bo ponovil? Če je grešil zaradi slabe družbe, ali je pripravljen prekiniti stike s to družbo? Starešine ob molitvi razmislijo o dejstvih ter upoštevajo svetopisemska načela in prestopnikovo stališče do tega, kar se je zgodilo. Nato se odločijo, ali lahko ostane v občini. V nekaterih primerih mora biti izobčen. (1. Kor. 5:11–13)

13. Kaj nas morda skrbi, če je izobčen naš prijatelj ali sorodnik?

¹³ Če izobčeni posameznik ni naš tesni prijatelj ali sorodnik, nam verjetno ni težko sprejeti odločitve starešin. Kaj pa, če je izobčeni naš dobri prijatelj? Mogoče nas skrbi, da starešine niso upoštevali vseh dejstev, ali pa se sprašujemo, ali so res sodili tako, kot bi Jehova. Kaj nam lahko pomaga imeti pravilno stališče do odločitve starešin?

14. Kaj nam lahko pomaga, če odločitev starešin glede prestopnika vpliva na nas osebno?

 ¹⁴ Vsi bi se morali zavedati, da je izobčenje ukrep, ki ga je določil Jehova, ter da koristi občini in morda tudi prestopniku. Če se neskesanemu prestopniku dovoli, da ostane v občini, bi lahko slabo vplival na druge. (Gal. 5:9) Poleg tega se morda ne bi zavedal resnosti svojega greha in ne bi videl razlogov, da spremeni svoje razmišljanje in ravnanje ter si tako spet pridobi Jehovovo naklonjenost. (Prid. 8:11) Lahko smo prepričani, da starešine, ko se odločajo, ali mora biti posameznik izobčen, resno jemljejo svojo odgovornost. Zavedajo se, da tako kot sodniki v starem Izraelu ne sodijo »za človeka, temveč za Jehova«. (2. krn. 19:6, 7)

15. Zakaj moramo Jehovovemu vodstvu zaupati bolj kot kdaj prej?

¹⁵ Ko se približuje konec te stvarnosti, moramo Jehovovemu vodstvu zaupati bolj kot kdaj prej. Zakaj? Med veliko stisko bomo morda dobili navodila, ki bodo videti čudna, nepraktična ali nelogična. Seveda Jehova ne bo z nami govoril osebno. Navodila nam bo verjetno priskrbel po postavljenih bratih. To zagotovo ne bo čas, da bi kritizirali navodila, dvomili o njih ali se spraševali: Ali je to res od Jehova ali pa odgovorni bratje delajo po svoje? Kako boš ravnal v tem pomembnem času človeške zgodovine? Odgovor je med drugim odvisen od tega, kako na teokratična navodila gledaš zdaj. Če zaupaš navodilom, ki jih prejmemo, in jih takoj ubogaš, boš verjetno enako ravnal tudi med veliko stisko. (Luk. 16:10)

16. Kako bo naše zaupanje v Jehovove sodbe preizkušeno v bližnji prihodnosti?

¹⁶ Razmisliti pa moramo še o nečem – o tem, kako bo Jehova ob koncu te stvarnosti sodil ljudi. Zaenkrat še upamo, da bodo resnico sprejeli mnogi, ki ne služijo Jehovu, med katerimi so morda tudi naši sorodniki. Toda v harmagedonu bo Jehova po Jezusu sprejel končno odločitev glede njihove prihodnosti. (Mat. 25:31–33; 2. Tes. 1:7–9) Ne bomo se mi odločali o tem, komu bo Jehova izkazal usmiljenje in komu ne. (Mat. 25:34, 41, 46) Ali bomo zaupali temu, kako bo sodil Jehova, ali pa mu bomo nehali služiti, ker se ne bomo  strinjali z njegovimi odločitvami? Očitno je, da moramo že zdaj okrepiti svoje zaupanje v Jehova, da mu bomo lahko povsem zaupali tudi v prihodnosti.

17. Kako nam bodo koristile sodbe, ki jih bo Jehova sprejel ob koncu te stvarnosti?

¹⁷ Predstavljajmo si, kako se bomo počutili v Božjem novem svetu, ko bomo videli rezultate Jehovovih sodb. Krive religije in pohlepnega trgovskega sistema ne bo več. Prav tako ne bo več političnega sistema, ki je zatiral ljudi in skozi vso zgodovino povzročil veliko trpljenja. Slabo zdravje, starost in smrt ljubljenih ne bodo več del našega življenja. Satan in demoni bodo zaprti za tisoč let. Posledice njihovega upora bodo odpravljene. (Raz. 20:2, 3) Resnično bomo hvaležni, da smo zaupali Jehovovemu načinu reševanja stvari!

18. Kaj se lahko naučimo iz ravnanja Izraelcev, ki je opisano v 4. Mojzesovi 11:4–6 in 21:5?

¹⁸ Ali bi se v Božjem novem svetu lahko pojavili kakšni izzivi, ki bi preizkusili naše zaupanje v Jehovov način reševanja stvari? Razmislimo, kaj se je zgodilo kmalu zatem, ko so bili Izraelci rešeni suženjstva v Egiptu. Nekateri so se začeli pritoževati, ker so pogrešali svežo hrano, ki so jo imeli v Egiptu, in so zaničevali mano, ki jim jo je priskrbel Jehova. (Beri 4. Mojzesova 11:4–6; 21:5.) Ali bi se mi lahko podobno pritoževali po koncu velike stiske? Ne vemo, koliko dela bo potrebno, da se odstrani posledice uničenja in zemljo postopoma spremeni v raj. Verjetno bo na začetku veliko dela in tudi kakšna neprijetnost. Ali se bomo takrat pritoževali nad tem, kako Jehova skrbi za nas? Nekaj je gotovo: Bolj ko cenimo to, kar nam Jehova daje danes, bolj verjetno je, da bomo cenili to, kar nam bo dajal takrat.

19. Povzemi glavne točke tega članka.

¹⁹ To, kar Jehova dela, je vedno prav. O tem moramo biti prepričani. Poleg tega moramo zaupati tistim, ki jim Jehova zaupa, da izvršujejo njegova navodila. Nikdar ne pozabimo besed, ki jih je Jehova izrekel po preroku Izaiju: »Ne vznemirjajte se, ohranite zaupanje – v tem bo vaša moč.« (Iza. 30:15)