VELIKO ljudi misli, da jim pripadajo posebne pravice in pozornost ter da bi se z njimi moralo ravnati boljše kot z drugimi. Ne glede na to, kako drugi z njimi ravnajo, so prepričani, da si zaslužijo še več. Takšno razmišljanje je posledica sebičnosti in nehvaležnosti, ki sta značilni za ljudi v zadnjih dneh. (2. Tim. 3:2)

Seveda sebičnost ni nič novega. Že Adam in Eva sta želela sama določati, kaj je prav in kaj narobe. Katastrofalne posledice njune slabe odločitve nosimo vsi. Še en primer je Judov kralj Uzija. Mislil je, da je upravičen do tega, da v templju zažiga kadilo. Ampak zelo se je motil. (2. krn. 26:18, 19) Podobno so bili tudi farizeji in saduceji prepričani, da si od Boga zaslužijo posebno odobravanje že samo zato, ker so Abrahamovi potomci. (Mat. 3:9)

Obkroženi smo z ljudmi, ki so sebični in egocentrični oziroma zagledani vase. Če nismo previdni, bi lahko tudi sami postali takšni. (Gal. 5:26) Mogoče bi začeli razmišljati, da si zaslužimo določene privilegije ali da morajo drugi z nami ravnati na poseben način. Kako se lahko zaščitimo pred takšnim razmišljanjem? Najprej moramo ugotoviti, kako na to gleda Jehova. Pri tem nam bosta v pomoč dve svetopisemski načeli.

Jehova določa, kaj nam pripada. Poglejmo nekaj primerov.

• Jehova želi, da mož občuti ženino spoštovanje in da žena občuti moževo ljubezen.  (Efež. 5:33) Zakonca naj bi si tudi izkazovala romantično naklonjenost. To je nekaj, kar pripada samo njima. (1. Kor. 7:3) Starši imajo pravico, da od otrok pričakujejo poslušnost. Otroci pa si zaslužijo, da starši za njih skrbijo in jih imajo radi. (2. Kor. 12:14; Efež. 6:2)

• Marljivi starešine v občini si zaslužijo naše spoštovanje. (1. Tes. 5:12) Po drugi strani pa nimajo pravice nadzirati kaj počnejo njihovi soverniki. (1. Pet. 5:2, 3)

• Jehova je človeške vlade pooblastil, da od državljanov zahtevajo davke in spoštovanje. (Rim. 13:1, 6, 7)

Jehova nam ljubeče daje veliko več, kot si zaslužimo. Ker smo grešni, si zaslužimo samo smrt. (Rim. 6:23) Vseeno nas iz svoje vdane ljubezni bogato blagoslavlja. (Ps. 103:10, 11) Te blagoslove in še veliko več nam daje zaradi svoje nezaslužene dobrote. (Rim. 12:6–8; Efež. 2:8)

Pazimo se razmišljanja ljudi v tem svetu. Lahko bi si začeli misliti, da si zaslužimo več kot drugi, ne da bi to sploh opazili. Jezus je poudaril, kako hitro se nam lahko to zgodi, ko je povedal ponazoritev o delavcih, ki so za plačilo dobili po en denarij. Nekateri so pod žgočim soncem delali od jutra, drugi pa so delali samo eno uro. Tisti, ki so delali cel dan, so pričakovali, da bodo dobili boljše plačilo. (Mat. 20:1–16) Jezus je pokazal, da moramo biti njegovi sledilci zadovoljni s tem, kar se nam Bog odloči dati.

Bodimo hvaležni, ne pa zahtevni. (1. Tes. 5:18) Posnemajmo apostola Pavla, ki sovernikov v Korintu ni prosil za finančno podporo, čeprav je bil do tega upravičen. (1. Kor. 9:11–14) Namesto da od drugih nekaj zahtevamo, bodimo hvaležni za vsak prejet blagoslov.

 Bodimo ponižni. Tisti, ki imajo previsoko mnenje o sebi, ponavadi začnejo razmišljati, da si zaslužijo več od tega, kar imajo. Protistrup za takšno strupeno razmišljanje je ponižnost.

Prerok Daniel nam je dal lep zgled ponižnosti. Zaradi svojega porekla, lepega videza, inteligence in sposobnosti bi lahko mislil, da si posebno pozornost in privilegije, ki jih je dobil, zasluži. (Dan. 1:3, 4, 19, 20) Ampak ostal je ponižen in zaradi te lastnosti je bil v Jehovovih očeh dragocen. (Dan. 2:30; 10:11, 12)

Ogibajmo se sebičnosti in egocentričnosti, ki prevladujeta v tem svetu. Namesto tega naj nam bodo v veselje vsi blagoslovi, ki nam jih Jehova daje zaradi svoje nezaslužene dobrote.