1., 2. Zakaj je Pavel napisal pismo hebrejskim kristjanom?

PISALO se je leto 61 n. št. Krščanske občine po vsem Izraelu so uživale sorazmeren mir. Apostol Pavel je bil v zaporu v Rimu, vendar je upal, da ga bodo kmalu izpustili. Njegov sodelavec Timotej pa je že prišel iz zapora. Skupaj sta nameravala obiskati sovernike v Judeji. (Heb. 13:23) Toda samo še pet let je bilo do takrat, ko se bo okoli Jeruzalema »utaborila vojska«, kakor je napovedal Jezus. Kristjani v Judeji, še zlasti tisti, ki so živeli v Jeruzalemu, bodo morali hitro ukrepati. Jezus jih je namreč opozoril, da bodo morali zbežati, takoj ko bodo videli vojsko okoli Jeruzalema. (Luk. 21:20–24)

² Odkar je Jezus izrekel to prerokbo, je minilo že 28 let. Zvesti judovski kristjani v Izraelu so medtem prestali že veliko nasprotovanja in preganjanja. (Heb. 10:32–34) Toda Pavel je vedel, da jih v kratkem čaka ena najtežjih preizkušenj vere. (Mat. 24:20, 21; Heb. 12:4) Želel je, da bi bili pripravljeni na kar koli. Potrebovali bodo izjemno zdržljivost in vero, ki bo morala biti dovolj močna, da jih bo ohranila pri življenju. (Beri Hebrejcem 10:36–39.) Zato je Jehova po svojem duhu spodbudil Pavla, da je tem dragim bratom in sestram napisal pismo, v katerem se je osredinil na to, kar  so v tem trenutku potrebovali. To pismo se danes imenuje Pismo Hebrejcem.

3. Zakaj bi nas moralo zanimati Pismo Hebrejcem?

³ Vse nas bi moralo zanimati, kaj je Pavel napisal hebrejskim kristjanom v prvem stoletju. Zakaj? Ker živimo v podobnih okoliščinah. Jehovovi služabniki smo v današnjih »kritičnih časih«, v katerih je težko živeti, doživeli že vse vrste preganjanja in nasprotovanja. (2. Tim. 3:1, 12) Prepričljivo smo dokazali, da imamo močno vero v Boga in da smo mu povsem predani. Toda mnogi od nas živimo v dokaj mirnih razmerah in ne doživljamo odkritega preganjanja. Vendar nihče od nas tako kakor kristjani v Pavlovih dneh ne bi smel izgubiti izpred oči najpomembnejšega dejstva – kmalu nas čaka najtežja preizkušnja vere! (Beri Luka 21:34–36.)

4. Kako se glasi letni stavek za leto 2016 in zakaj je primeren?

⁴ Kaj nam bo pomagalo, da se bomo lahko pripravili na dogodke, ki so tik pred nami? Pavel je v pismu Hebrejcem navedel marsikaj, kar nam bo pomagalo okrepiti vero. Zelo pomembno misel najdemo v prvi vrstici zadnjega poglavja. To vrstico smo izbrali za letni stavek za leto 2016. Spodbuja nas: »Ohranite bratoljubje.« (Heb. 13:1)

5. Kaj je bratoljubje?

⁵ Kaj je bratoljubje? Grški izraz philadelphía, ki ga je Pavel uporabil za to besedo, dobesedno pomeni »ljubezen do brata«. Bratoljubje je oblika ljubezni, ki označuje močno, prisrčno in osebno navezanost, denimo na družinskega člana ali tesnega prijatelja. (Jan. 11:36) Mi se ne pretvarjamo, da smo bratje in sestre, mi smo bratje in sestre. (Mat. 23:8) Močno navezanost, ki jo čutimo med seboj, lepo orišejo naslednje besede: »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (Rim. 12:10) Ta vrsta ljubezni skupaj z načelno ljubeznijo agápe krepi prijateljske vezi med Božjim ljudstvom.

6. Kako besedo »bratoljubje« razumejo pravi kristjani?

⁶ Izraz »bratoljubje« se po besedah nekega učenjaka »večinoma pojavlja v krščanski literaturi«. Staroveški Judje so včasih rekli »brat« tudi tistemu, ki ni bil njihov sorodnik, vendar pod pogojem, da je pripadal njihovemu narodu. Za prave kristjane pa je »brat« vsak sovernik, ne glede na to, katere narodnosti je. (Rim. 10:12) Jehova nas uči, naj drug do drugega čutimo bratovsko ljubezen. (1. Tes. 4:9) Toda zakaj je tako zelo pomembno, da ohranimo bratoljubje?

7. a) Zaradi katerega najpomembnejšega razloga bi moralo med nami vladati bratoljubje? b) Zaradi katerega drugega razloga bi se morali imeti radi?

⁷ Med nami bi moralo vladati bratoljubje najprej zato, ker to od nas pričakuje Jehova. Če nimamo radi bratov in sester, tudi Boga ne moremo imeti radi. (1. Jan. 4:7, 20, 21) Poleg tega potrebujemo drug drugega. To še posebej pride do izraza v težkih časih. Pavel je vedel, da bodo nekateri od hebrejskih kristjanov, ki jim je napisal pismo, kmalu morali zapustiti svoje domove in imetje. Jezus je opisal, kako težki časi bodo to. (Mar. 13:14–18; Luk. 21:21–23) Zato je  bilo za te kristjane bolj kot kdaj prej pomembno, da utrdijo medsebojno ljubezen. (Rim. 12:9)

8. Kaj moramo delati zdaj, ko še ni nastopila velika stiska?

⁸ Kmalu bodo zapihali uničevalni vetrovi največje stiske vseh časov. (Mar. 13:19; Raz. 7:1–3) Takrat bomo ravnali modro, če bomo upoštevali naslednji navdihnjeni nasvet: »Pojdi, moje ljudstvo, vstopi v svoje sobe, kjer boš na varnem, in zapri vrata za seboj. Skrij se za malo časa, dokler ne mine jeza.« (Iza. 26:20) Tu omenjene »sobe« se morda nanašajo na naše občine. V teh prostorih se bratje in sestre zbiramo k čaščenju Jehova. Vendar to, da se redno zbiramo, še ni dovolj. Pavel je hebrejske kristjane spomnil, da bi takšne priložnosti morali izkoristiti za to, da bi se »spodbujali k ljubezni in dobrim delom«. (Heb. 10:24, 25) Že sedaj si moramo prizadevati, da bi med nami vladala bratovska ljubezen, saj bomo z njeno pomočjo lahko prestali vse preizkušnje in stiske, ki nas utegnejo doleteti v prihodnosti.

9. a) Kdaj lahko pokažemo bratom in sestram, da jih imamo radi? b) Omeni kakšen primer, iz katerega se vidi, kako Jehovovo ljudstvo kaže bratoljubje.

⁹ Vendar pa močno bratovsko ljubezen potrebujemo že sedaj, ko še ni izbruhnila velika stiska. Mnogi naši bratje in sestre so občutili hude posledice potresov, poplav, orkanov, cunamijev ali drugih naravnih nesreč. Nekateri naši soverniki trpijo zaradi nasprotovanja in preganjanja. (Mat. 24:6–9) K vsemu temu lahko dodamo še ekonomske težave, ki vsak dan pritiskajo na nas, ker živimo v tej pokvarjeni stvarnosti. (Raz. 6:5, 6) In več ko je takšnih nadlog, več priložnosti imamo, da bratom in sestram pokažemo, kako zelo radi jih imamo. Ljubezen se je pri večini ljudi ohladila, mi pa želimo dokazati, da je bratoljubje med nami neminljivo. (Mat. 24:12) [1]

10. Kaj bomo pregledali v nadaljevanju?

¹⁰ Kako lahko kljub številnim težavam, ki nas pestijo, ohranimo bratoljubje? Kako vse lahko dokažemo, da do bratov in sester čutimo to vrsto ljubezni? Apostol Pavel je za besedami »ohranite bratoljubje« napisal več možnosti, kako lahko kristjani to storimo. V nadaljevanju si jih bomo pogledali šest.

11., 12. Kako lahko pokažemo gostoljubnost? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ »Ne pozabite na gostoljubnost.« (Beri Hebrejcem 13:2.) V izvirnem jeziku izraz, ki se prevaja z »gostoljubnost«, pomeni »prijaznost do neznancev«. Ta besedna zveza nam morda prikliče v spomin Abrahama in Lota. Oba sta izkazala prijaznost obiskovalcem, ki jih nista poznala, in na koncu ugotovila, da so angeli. (1. Mojz. 18:2–5; 19:1–3) Pavel je s tema zgledoma hebrejske kristjane spodbudil, naj medsebojno bratovsko ljubezen kažejo z gostoljubnostjo.

¹² Ali nas gostoljubnost spodbuja, da povabimo druge k sebi, da bi z nami uživali v hrani ali spodbudnem druženju? Ne mislimo, da gostoljubnost od nas zahteva drago pogostitev ali da moramo za goste pripraviti kdo ve kaj. Poleg tega naj ne bi vabili samo tistih, ki se nam lahko za gostoljubnost oddolžijo. (Luk. 10:42; 14:12–14) Naš cilj je druge spodbuditi, ne pa nanje narediti  vtis! Ali okrajnemu nadzorniku in njegovi ženi z veseljem izkažemo gostoljubnost, četudi ju morda ne poznamo najbolje? (3. Jan. 5–8) Kljub natrpanemu urniku in stresu, ki ga prinaša današnje življenje, torej nikar ne pozabimo na gostoljubnost!

13., 14. Kako lahko pokažemo, da mislimo »na tiste, ki so v jetniških sponah«?

¹³ »Mislite na tiste, ki so v jetniških sponah.« (Beri Hebrejcem 13:3.) Pavel s temi besedami ni imel v mislih katere koli zapornike. Govoril je o sokristjanih, ki so bili zaprti zaradi vere. In ko je hebrejskim kristjanom napisal te besede, je bil tudi sam že kakšna štiri leta v jetniških sponah. (Fil. 1:12–14) Pohvalil jih je, ker so »sočustvovali [. . .] s tistimi v ječi«. (Heb. 10:34) Nekateri bratje so Pavlu v zaporu osebno pomagali, hebrejski kristjani pa tega niso mogli, saj niso živeli v njegovi bližini. Kako so potem pokazali, da mislijo nanj? Tako da so zanj goreče molili. (Heb. 13:18, 19)

¹⁴ Danes je podobno. Morda ne živimo v bližini bratov in sester, ki so zaprti. Zato jim ne moremo praktično pomagati tako kakor Priče, ki živijo v njihovi bližini. Lahko pa z njimi sočustvujemo in jim pokažemo bratovsko ljubezen s tem, da se jih stalno spominjamo in v svojih molitvah zanje goreče prosimo Jehova. Ali na primer mislimo na številne brate, sestre in celo otroke, ki so zaprti v Eritreji? Med njimi so bratje Paulos Eyassu, Isaac Mogos in Negede Teklemariam, ki so v zaporu že več kot 20 let.

15. Kako lahko pokažemo, da spoštujemo zakonsko zvezo?

¹⁵ »Zakonsko zvezo naj spoštujejo vsi.« (Beri Hebrejcem 13:4.) Da med nami vlada bratoljubje, lahko dokažemo tudi tako, da se trudimo ostati moralno čisti. (1. Tim. 5:1, 2) Če bi kdo šel tako daleč, da bi oškodoval pravice sovernika in jih kratil, s tem da bi z njim ali s kom od njegovih sorodnikov zagrešil spolno nemoralo, bi zlorabil zaupanje, na katerem temelji bratovska ljubezen. (1. Tes. 4:3–8) Pomislimo tudi, kako izdano bi se počutila žena, če bi odkrila, da njen mož gleda pornografijo. Ali bi s takšnim vedenjem pokazal, da ima ženo rad in da spoštuje zakonsko zvezo? (Mat. 5:28)

16. Kako nam to, da smo zadovoljni s tem, kar imamo, pomaga kazati bratoljubje?

¹⁶ »Bodite zadovoljni s tem, kar imate.« (Beri Hebrejcem 13:5.) Pogoj za pravo zadovoljstvo je zaupanje v Jehova. Takšno zadovoljstvo nam pomaga, da smo uravnovešeni glede gmotnih reči. (1. Tim. 6:6–8) Če smo zadovoljni s tem, kar imamo, se zavedamo, da je naš odnos z Jehovom ter brati in sestrami daleč pomembnejši od vsega, kar bi lahko kupili z denarjem. Zadovoljen človek se ne pritožuje, ne godrnja, ne išče napak pri drugih ter se ne pusti premagati zavisti in pohlepu, ki lahko spodkopljeta bratoljubje. Ravno nasprotno, takšen človek je darežljiv. (1. Tim. 6:17–19)

17. Kako nam to, da smo »polni poguma«, pomaga kazati bratoljubje?

¹⁷ Bodimo »polni poguma«. (Beri Hebrejcem 13:6.) Zaupanje v Jehova nam daje pogum, da se spoprimemo z vsako težavo. Pogum nam tudi pomaga, da na stvari gledamo pozitivno. In če smo pozitivno naravnani, lahko spodbujamo in tolažimo sočastilce ter tako pokažemo bratoljubje. (1. Tes.  5:14, 15) Tudi ko se bo svet med veliko stisko znašel na najnižji točki, se bomo vzravnali in dvignili glave, saj bomo vedeli, da se približuje naša odrešitev. (Luk. 21:25–28)

18. Kako lahko pokažemo še močnejšo bratovsko ljubezen do starešin?

¹⁸ »Spominjajte se tistih, ki med vami vodijo.« (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) Ko pomislimo na vse marljivo delo starešin, ki ga opravljajo v našo korist, ne da bi bili za to plačani, do njih čutimo še močnejšo bratovsko ljubezen in jih še bolj cenimo. Nikoli si ne bi želeli storiti česa, s čimer bi starešinam vzeli veselje do njihovega dela ali pa da bi zaradi nas vzdihovali. Raje jih ubogajmo in se jim podrejajmo in jim tako pokažimo, da jih zaradi njihovega dela še posebej cenimo v ljubezni. (1. Tes. 5:13)

19., 20. Kako se lahko še bolj trudimo izkazovati bratoljubje?

¹⁹ Nedvomno smo Jehovovi služabniki znani po tem, da med nami vlada bratoljubje. Pavel je potrdil, da je to veljalo tudi za kristjane v njegovih dneh. Vendar je takoj zatem spodbudil vse, naj se v tem še bolj trudijo. (1. Tes. 4:9, 10) V tem se lahko vsi še izboljšamo!

²⁰ Naj nas letni stavek čez vse leto spodbuja k razmišljanju o naslednjih vprašanjih: »Ali bi lahko bil še gostoljubnejši? Kako se lahko spominjam bratov in sester, ki so v zaporu? Ali zakonsko zvezo, to Božjo ureditev, primerno spoštujem? Kaj mi bo pomagalo najti pravo zadovoljstvo? Kaj lahko storim, da bi Jehovu še bolj zaupal? Kako lahko še bolj sodelujem s tistimi, ki vodijo v občini?« Če si bomo prizadevali upoštevati šest možnosti glede izkazovanja bratoljubja, ki smo jih obravnavali v tem članku, naš letni stavek »Ohranite bratoljubje« ne bo le napis na steni v kraljestveni dvorani, ampak nas bo spominjal, da si moramo to spodbudo vzeti k srcu. (Heb. 13:1)