1., 2. a) Kako ljudje gledajo na svobodno voljo? b) Kaj Sveto pismo uči glede svobode odločanja in katera vprašanja bomo pregledali?

NEKA ženska, ki je morala sprejeti osebno odločitev, je prijatelju rekla: »Ne da se mi razmišljati, samo povej mi, kaj naj naredim. To je enostavneje.« Ta ženska je raje videla, da se ji pove, kaj naj naredi, namesto da bi uporabila dragoceno darilo svojega Stvarnika, svobodno voljo. Kaj pa ti? Ali se rad sam odločaš ali raje vidiš, da se drugi odločajo namesto tebe? Kako gledaš na svobodno voljo?

² Svobodna volja je že stoletja tema različnih razprav. Nekateri pravijo, da ljudje nimamo svobodne volje, saj naj bi Bog vnaprej določil vsa naša dejanja. Drugi trdijo, da je prava svobodna volja možna samo, če imamo absolutno svobodo. Vendar da bi prav razumeli, kaj je svobodna volja, se moramo obrniti na Božjo Besedo, Sveto pismo. Zakaj? Razkrije nam, da nas je Jehova ustvaril s svobodno voljo. To pomeni, da imamo zmožnost in svobodo, da sami sprejemamo razumske odločitve. (Beri Jozue 24:15.) Sveto pismo tudi odgovarja na vprašanja, kot so: Kako naj bi uporabljali svobodo, ki nam je dana glede odločanja? Ali imamo pri tem omejitve? Kako s svojim načinom uporabe svobode odločanja pokažemo, kako globoka je naša ljubezen do Jehova? Kako lahko pokažemo, da spoštujemo odločitve drugih?

3. Kakšen zgled nam je Jehova v tem, kako uporablja svojo svobodo?

³ Samo Jehova ima absolutno svobodo, vendar nam je dal zgled v tem, kako jo uporablja. Na primer, izbral je izraelski narod, da bo nosil njegovo ime, da bo »njegova posebna lastnina«. (5. Mojz. 7:6–8) To ni bila naključna izbira. Jehova je bil zvest obljubi, ki jo je stoletja pred tem izrekel svojemu prijatelju Abrahamu. (1. Mojz. 22:15–18) Poleg tega Jehova svojo svobodo vedno uporablja v skladu z ljubeznijo in pravico. To je razvidno iz tega, kako je discipliniral Izraelce, ki so znova in znova zapuščali pravo čaščenje. Ko so pokazali, da se iz srca kesajo, jim je Jehova rad izkazal ljubezen in usmiljenje, saj je rekel: »Ozdravil bom njihovo nezvestobo. Ljubil jih bom iz vsega srca.« (Ozej 14:4) Jehova nam je res odličen zgled v tem, kako svojo svobodo uporablja v korist drugih!

4., 5. a) Komu je Bog najprej podaril svobodno voljo in kako jo je ta uporabil? b) Kaj se mora vsak od nas vprašati?

⁴ Ko je Jehova začel ustvarjati, se je ljubeče odločil, da bo svojim razumnim stvarjenjem podelil svobodno voljo. Prvi, ki je prejel to darilo, je bil njegov prvorojeni Sin, ki je »podoba nevidnega Boga«. (Kol. 1:15) Jezus se je, še preden je prišel na zemljo, odločil ostati zvestovdan svojemu Očetu in se ni pridružil Satanu v uporu. Kasneje, ko je bil na zemlji, je uporabil svobodno voljo tako, da je zavrnil skušnjave velikega Nasprotnika. (Mat. 4:10) V noči pred svojo smrtjo je v goreči molitvi ponovno potrdil svojo odločenost, da izpolni Božjo voljo. Rekel je: »Oče, če hočeš, odstrani ta kelih od mene. Vendar naj se zgodi tvoja volja, ne moja.« (Luk. 22:42) Zato posnemajmo Jezusa in uporabljajmo svobodno voljo, da izkazujemo čast Jehovu in izpolnjujemo njegovo voljo! Pa je to res mogoče?

⁵ Da, Jezusov zgled lahko posnemamo, saj smo tudi mi narejeni po Božji podobi. (1. Mojz. 1:26) Toda imamo omejitve. Nimamo absolutne svobode, tako kot jo ima Jehova. Božja Beseda pojasni, da je naša svoboda omejena in da moramo upoštevati omejitve, ki nam jih Jehova ustrezno postavlja. Poleg tega bi se morale žene podrejati svojemu možu in otroci svojim staršem. (Efež. 5:22; 6:1) Kako te omejitve vplivajo na to, kako uporabljamo svobodno voljo? Odgovor na to vprašanje je lahko odločilnega pomena za našo večno prihodnost.

6. Ponazori, zakaj je prav, da ima naša svoboda omejitve.

⁶ Ali svobodna volja z omejitvami zares pomeni svobodo? Da, pomeni! Zakaj lahko to rečemo? To, da so človeški svobodi postavljene omejitve, je ljudem lahko v zaščito. Na primer, svobodno se lahko odločimo, da se bomo odpeljali v neko oddaljeno mesto. Vendar ali bi se počutili varne, če bi vozili po cesti, za katero ne bi veljali nobeni prometni predpisi ter bi se vsakdo po svoje odločal, kako hitro in na kateri strani cestišča bo vozil? Gotovo ne. Omejitve so nujne, zato da lahko imamo vsi koristi od prave svobode. Da bi še dodatno ponazorili, kako modro je uporabljati svobodno voljo znotraj meja, ki jih je postavil Jehova, preglejmo nekaj svetopisemskih zgledov.

7. a) Kako se je Adam zaradi svobodne volje razlikoval od drugih oblik življenja v Edenu? b) Opiši, kako je Adam med drugim uporabil svobodno voljo.

⁷ Ko je Bog ustvaril prvega človeka, Adama, mu je podaril svobodno voljo,  tako kakor jo je že podaril svojim razumnim stvarjenjem v nebesih. Zaradi svobodne volje se je Adam razlikoval od živali, saj te vodi nagon. Premisli, kako je Adam ustrezno uporabil svojo svobodno voljo. Jehova je ustvaril živali, še preden je ustvaril človeka. Toda poimenovanje teh bitij, kar je bila prijetna naloga, je prihranil za svojega prvega človeškega sina. Bog je živali »privedel k človeku, da bi videl, kako bo vsako poimenoval«. Zatem ko je Adam vsako žival opazoval in ji dal primerno ime, Jehova ni posegel vmes in razveljavil njegovih odločitev. Ne, ampak »kakor je človek vsako živo dušo poimenoval, tako ji je bilo ime«. (1. Mojz. 2:19)

8. Kako je Adam zlorabil svojo svobodno voljo in kakšne so bile posledice?

⁸ Na žalost pa Adam ni bil zadovoljen z nalogo, ki mu jo je zaupal Bog, in sicer da neguje zemeljski raj in skrbi zanj. Ni bil zadovoljen z veliko svobodo, ki mu je bila dana pri izpolnjevanju Božje zapovedi: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo in si jo podredita ter gospodujta morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, in vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji.« (1. Mojz. 1:28) Namesto tega se je Adam odločil, da bo prestopil od Boga postavljene meje, s tem da je jedel prepovedani sad. Zaradi te hude zlorabe svobodne volje njegovi potomci že tisočletja prenašajo trpljenje in bolečino. (Rim. 5:12) To, da poznamo posledice Adamove odločitve, bi nas moralo spodbuditi, da svojo svobodo uporabljamo odgovorno in znotraj meja, ki jih je postavil Jehova.

9. Kaj je Jehova svojemu ljudstvu Izraelu dal na izbiro in kako se je ljudstvo odzvalo?

⁹ Adam in Eva sta bila neposlušna, njuni potomci pa so podedovali nepopolnost in smrt. Toda ostala jim je pravica do svobodne volje. To je očitno iz tega, kako je Bog ravnal z izraelskim narodom. Jehova je po svojem služabniku Mojzesu Izraelcem dal na izbiro, da sprejmejo ali zavrnejo prednost, da postanejo njegova posebna lastnina. (2. Mojz. 19:3–6) Kako so se odzvali? Prostovoljno so se odločili, da bodo izpolnili pogoje za to, da postanejo ljudstvo, ki nosi Božje ime. Enodušno so izjavili: »Izpolnjevali bomo vse, kar je Jehova govoril.« (2. Mojz. 19:8) Žal je narod sčasoma zlorabil svojo svobodo izbire in prelomil to obljubo. Naj nam bo to, kar so naredili Izraelci, v svarilo. Vedno cenimo svobodno voljo, tako da se še naprej tesno oklepamo Jehova in ubogamo njegove pravične zahteve. (1. Kor. 10:11)

10. Kateri zgledi dokazujejo, da nepopolni ljudje lahko uporabijo svojo svobodno voljo v čast Bogu? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁰ V enajstem poglavju Pisma Hebrejcem najdemo imena 16 Božjih služabnikov, ki so se odločili uporabiti svobodno voljo znotraj meja, ki jih je postavil Jehova. Zato so bili bogato blagoslovljeni in nagrajeni z zanesljivim upanjem na prihodnost. Noe je denimo pokazal veliko vero. Odločil se je, da bo ubogal Božje smernice glede gradnje barke, v kateri je ohranil pri življenju svojo družino in prihodnje rodove. (Heb. 11:7) Abraham in Sara sta voljno ubogala Boga in se odpravila v deželo, ki jima je bila obljubljena. Celo po tem, ko sta že odšla na to dolgo potovanje, sta še vedno imela možnost, da se vrneta v cvetoči Ur. Toda svoje oči vere sta imela osredotočene na prihodnje »izpolnitve [Božjih] obljub«. Prizadevala sta si »doseči boljši kraj«. (Heb. 11:8, 13, 15, 16) Mojzes je obrnil hrbet egiptovskim zakladom in je raje »izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom kakor pa začasen užitek od greha«.  (Heb. 11:24–26) Posnemajmo vero takšnih starodavnih posameznikov, s tem da cenimo svobodno voljo, ki nam je bila podarjena, in da jo uporabljamo za izpolnjevanje Božje volje.

11. a) Kateri je eden največjih blagoslovov, ki jih prinaša svobodna volja? b) Kaj tebe spodbuja, da pravilno uporabljaš svobodno voljo?

¹¹ Morda bi se zdelo enostavneje, če bi kdo drug sprejemal odločitve namesto nas, toda s tem bi bili prikrajšani za enega največjih blagoslovov, ki jih prinaša svobodna volja. O tem blagoslovu beremo v 5. Mojzesovi 30:19, 20. (Beri.) V 19. vrstici je opisano, kaj je Bog dal Izraelcem na izbiro. Iz 20. vrstice izvemo, da jim je Jehova dal dragoceno priložnost, da mu pokažejo, kaj imajo v srcu. Tudi mi lahko izberemo, da bomo častili Jehova. Imamo edinstveno priložnost, da s svobodno voljo, ki nam je bila podarjena, Jehovu izkažemo ljubezen, čast in slavo!

12. Kako ne bi smeli nikoli uporabljati svobodne volje?

¹² Zamisli si, da si prijatelju podaril nekaj dragocenega. Gotovo bi bil zelo razočaran, če bi izvedel, da je tvoje darilo vrgel v smeti, ali še hujše, da je z njim koga poškodoval! Sedaj pa pomisli, kako se mora Jehova počutiti, ko opazuje, kako številni ljudje zlorabljajo svojo svobodo in sprejemajo odločitve, s katerimi celo škodijo drugim. Sveto pismo je res točno napovedalo, da bodo »v zadnjih dneh« ljudje »nehvaležni«. (2. Tim. 3:1, 2) Nikoli ne zlorabimo tega dragocenega darila, ki smo ga dobili od Jehova, niti ga ne jemljimo za samoumevnega. Kako pa lahko preprečimo, da ne bi zlorabili svobodne volje?

13. Kako lahko med drugim preprečimo, da ne bi zlorabili krščanske svobode?

¹³ Vsi se lahko svobodno odločamo, s kom se bomo družili, kako se bomo oblačili in urejali in kakšno vrsto razvedrila bomo izbrali. Toda lahko se zgodi, da imamo svojo svobodo »za zakrivanje hudobnosti«, če se odločimo, da bomo sužnjevali svojim mesenim željam, ali če bi prevzeli nečastne kaprice in težnje tega sveta. (Beri 1. Petrovo 2:16.) Svobode ne izrabljajmo »kot povod za meso«, ampak bodimo odločeni sprejemati odločitve, ki nam bodo pomagale upoštevati  opomin: »Vse delajte Bogu v slavo.« (Gal. 5:13; 1. Kor. 10:31)

14. Kako je naše zaupanje v Jehova povezano s tem, kako uporabljamo svobodno voljo?

¹⁴ Pred zlorabo svobodne volje se lahko obvarujemo tudi tako, da zaupamo v Jehova in mu dovolimo, da nas vodi znotraj meja, ki jih je postavil nam v zaščito. Samo za Jehova veljajo besede: »Jaz te učim, kar ti je v korist, in te vodim po poti, po kateri naj bi hodil.« (Iza. 48:17) Ponižno moramo priznati resničnost navdihnjenih besed: »Človek nima oblasti nad svojo potjo. Ni mu dana oblast, da usmerja svoje korake.« (Jer. 10:23) Nikoli se ne ujemimo v zanko, da bi se zanašali na svojo razumnost, kakor so to storili Adam in uporni Izraelci. Raje »z vsem svojim srcem« zaupajmo v Jehova. (Preg. 3:5)

15. Kaj se naučimo iz načela, zapisanega v Galačanom 6:5?

¹⁵ Ena izmed omejitev, ki je postavljena naši svobodi, je ta, da moramo spoštovati pravico drugih, da sprejemajo svoje odločitve. Zakaj? Vsem je bila podarjena svobodna volja, zato se ne bosta niti dva kristjana vedno povsem enako odločila. To velja celo v primerih, ko gre za naše vedenje in čaščenje Boga. Spomnimo se na načelo, zapisano v Galačanom 6:5. (Beri.) Če bomo priznali, da mora vsak kristjan nositi »svoje breme«, bomo spoštovali pravico drugih, da uporabljajo svojo svobodno voljo.

16., 17. a) Kako je svoboda odločanja postala sporno vprašanje v Korintu? b) Kako je Pavel rešil problem in kaj se iz tega naučimo o pravicah drugih?

¹⁶ Premislimo o svetopisemskem primeru, iz katerega je razvidno, zakaj moramo spoštovati svobodo sokristjanov, da se sami odločajo glede zadev, ki so stvar vesti. Korintski kristjani so imeli deljena mnenja glede uživanja mesa, ki je bilo morda darovano malikom, kasneje pa se je prodajalo na mesni tržnici. Nekateri so razmišljali: »Malik ni nič, zato lahko meso jemo brez slabe vesti.« Toda drugi, ki so nekoč častili te malike, so menili, da bi bilo uživanje tega mesa oblika čaščenja. (1. Kor. 8:4, 7) Šlo je za občutljivo temo, ki bi lahko povzročila razdor v občini. Kako je Pavel pomagal korintskim kristjanom, da so si pridobili Božji pogled na to zadevo?

¹⁷ Pavel je kristjane na obeh straneh najprej spomnil, da jih hrana »ne bo priporočila Bogu« oziroma jih približala njemu. (1. Kor. 8:8) Nato jih je posvaril, naj svoji »pravici« do odločanja ne dovolijo, da bi postala »kamen spotike tistim, ki so šibki«. (1. Kor. 8:9) Zatem pa je posameznikom z občutljivejšo vestjo naročil, naj ne sodijo tistih, ki so se odločili jesti takšno meso. (1. Kor. 10:25, 29, 30) V tej pomembni zadevi, ki je bila povezana s čaščenjem, se je torej moral vsak kristjan odločiti na temelju svoje vesti. Ali ne bi potemtakem tudi mi morali spoštovati pravico sokristjana, da se sam odloča celo o manj pomembnih zadevah? (1. Kor. 10:32, 33)

18. Kako boš pokazal, da ceniš svobodno voljo?

¹⁸ Jehova nas je obdaril s svobodno voljo in s tem tudi s pravo svobodo. (2. Kor. 3:17) To darilo cenimo, saj nam omogoča sprejemati odločitve, s katerimi Jehovu pokažemo, kako radi ga imamo. Svojo hvaležnost za to dragoceno darilo kažimo s tem, da ga uporabljamo v čast Bogu in spoštujemo to, kako se drugi odločijo, da ga bodo uporabljali.