Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

4. PREUČEVALNI ČLANEK

Kaj se od preprostega obroka naučimo o nebeškem Kralju

Kaj se od preprostega obroka naučimo o nebeškem Kralju

To predstavlja moje telo. To predstavlja mojo kri zaveze. (MAT. 26:26–28)

PESEM 16: O hvala ti, Jah, za Mesija!

POVZETEK *

1., 2. a) Zakaj nas ne bi smelo presenetiti, da je Jezus vpeljal preprost način obhajanja spomina na svojo smrt? b) Katere Jezusove lastnosti bomo pregledali?

ALI lahko opišeš, kako poteka vsakoletna slovesnost v spomin na Kristusovo smrt? Brez dvoma se lahko večina med nami spomni osnovnih podrobnosti Gospodove večerje. Zakaj? Ker je ta slovesnost preprosta. Vendar je to zelo pomemben dogodek. Zato se morda sprašujemo: Zakaj je ta dogodek tako preprost?

2 Jezus je bil med svojim služenjem na zemlji znan po tem, da je pomembne resnice učil na zelo preprost, jasen in razumljiv način. (Mat. 7:28, 29) Podobno je pokazal, kako naj na preprost način obhajamo * spomin na njegovo smrt. Preglejmo bolj podrobno to spominsko slovesnost in nekaj stvari, ki jih je Jezus takrat rekel in naredil. Tako bomo še bolje razumeli, kako ponižen, pogumen in ljubeč je Jezus, ter se naučili, kako ga lahko še natančneje posnemamo.

JEZUS JE PONIŽEN

Simbola kruh in vino nas spomnita na to, da je Jezus dal svoje življenje za nas in da zdaj vlada kot kralj v nebesih. (Glej odstavke 3–5.)

3. Kako preprosta je bila spominska slovesnost, ki jo je vpeljal Jezus, kot je to opisano v Mateju 26:26–28, in kaj predstavljata simbola?

3 Jezus je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt v prisotnosti enajstih zvestih apostolov. Vzel je, kar je ostalo od pashalnega obeda, in vpeljal to preprosto slovesnost. (Beri Matej 26:26–28.) Uporabil je le nekvašen kruh in vino, ki sta bila že tam. Apostolom je rekel, da ta simbola predstavljata njegovo popolno telo in kri, ki ju bo kmalu žrtvoval za njih. Apostoli verjetno niso bili presenečeni, da je bil ta pomembni dogodek tako preprost. Zakaj ne?

4. Kako nam nasvet, ki ga je Jezus dal Marti, pomaga razumeti, zakaj je poskrbel, da je spominska slovesnost preprosta?

4 Razmislimo, kaj se je zgodilo nekaj mesecev prej, v tretjem letu Jezusovega delovanja. Jezus je obiskal dom svojih tesnih prijateljev Lazarja, Marte in Marije. Vzdušje je bilo sproščeno in začel jih je učiti. Marta je bila sicer prisotna, vendar je njeno pozornost odvračalo pripravljanje obilnega obroka za častnega gosta. Ko je Jezus to opazil, je Marto prijazno opomnil, da bi ji pomagal razumeti, da ni vedno treba pripraviti bogatega obroka. (Luk. 10:40–42) Jezus je samo nekaj ur pred smrtjo sam upošteval ta nasvet. Poskrbel je, da je spominska slovesnost preprosta. Kaj nam to pove o Jezusu?

5. Kaj ta preprosti obrok pove o Jezusu in kako je to v skladu s tem, kar piše v Filipljanom 2:5–8?

5 Jezus je bil ponižen v vsem, kar je rekel in naredil. Zato nas ne preseneča, da je na zadnji večer svojega življenja na zemlji pokazal izjemno ponižnost. (Mat. 11:29) Vedel je, da bo kmalu daroval največjo žrtev v človeški zgodovini in da ga bo Jehova obudil in mu dal veličasten položaj v nebesih. Kljub temu ni želel usmerjati nepotrebne pozornosti nase s tem, da bi zahteval, da se spominjamo njegove smrti na zapleten način. Namesto tega je svojim učencem naročil, naj se ga spominjajo enkrat letno s tem preprostim obrokom. (Jan. 13:15; 1. Kor. 11:23–25) Ta preprosti, vendar primerni obrok pokaže, da Jezus ni bil ponosen. Lahko smo veseli, da je ponižnost ena od izjemnih lastnosti našega nebeškega Kralja. (Beri Filipljanom 2:5–8.)

6. Kako lahko posnemamo Jezusovo ponižnost, ko doživljamo preizkušnje?

6 Kako lahko posnemamo Jezusovo ponižnost? Tako, da damo želje drugih pred lastne. (Fil. 2:3, 4) Pomislimo na zadnji večer Jezusovega zemeljskega življenja. Jezus je vedel, da bo moral kmalu hudo trpeti in umreti, vendar je bil zelo zaskrbljen za svoje zveste apostole, ki bodo kmalu žalovali za njim. Zato je zadnji večer svojim učencem dajal navodila in jih spodbujal. (Jan. 14:25–31) Ponižno je pokazal, da se bolj zanima za dobro drugih kot zase. Kako čudovit zgled nam je dal!

JEZUS JE POGUMEN

7. Kako je Jezus pokazal izjemen pogum kmalu za tem, ko je vpeljal Gospodovo večerjo?

7 Jezus je kmalu za tem, ko je vpeljal Gospodovo večerjo, pokazal izjemen pogum. Kako? Pripravljen je bil izpolniti Očetovo voljo, čeprav je vedel, da bo moral zaradi tega umreti sramotne smrti kot bogokletnik. (Mat. 26:65, 66; Luk. 22:41, 42) Jezus je ostal popolnoma značajen in tako oslavil Jehovovo ime, podprl Božjo vrhovno oblast in skesanim posameznikom odprl pot do večnega življenja. Prav tako je svoje sledilce pripravil na to, s čimer so se morali kmalu spoprijeti.

8. a) Kaj je Jezus rekel svojim zvestim apostolom? b) Kako so bili Jezusovi učenci pogumni tudi po Jezusovi smrti?

8 Jezus je pokazal pogum tudi s tem, da se ni osredotočal na svoje skrbi, ampak na potrebe svojih zvestih apostolov. Ta preprosta slovesnost, ki jo je vpeljal za tem, ko je odslovil Juda, spomni Jezusove maziljene sledilce na koristi Jezusove prelite krvi in na to, da so del nove zaveze. (1. Kor. 10:16, 17) Da bi maziljenci lažje dokazali, da so vredni nebeškega klica, jim je Jezus povedal, kaj z Očetom od njih pričakujeta. (Jan. 15:12–15) Jezus je apostolom prav tako povedal, s katerimi preizkušnjami se bodo morali spoprijemati. Nato jih je spodbudil, naj ga posnemajo, ko jim je rekel: »Bodite pogumni.« (Jan. 16:1–4a, 33) Veliko let kasneje so bili Jezusovi učenci še vedno požrtvovalni in pogumni kakor on. Ko so imeli preizkušnje, so drug drugega podpirali, čeprav so zaradi tega trpeli. (Heb. 10:33, 34)

9. Kako lahko posnemamo Jezusov pogum?

9 Podobno tudi mi danes posnemamo Jezusov pogum. Potrebujemo na primer pogum, da pomagamo sovernikom, ki so zaradi vere preganjani. Včasih so naši soverniki po krivici zaprti. Ko se to zgodi, bi morali zanje narediti vse, kar lahko, tudi to, da jih branimo. (Fil. 1:14; Heb. 13:19) Pogum lahko pokažemo tudi tako, da še naprej »pogumno« oznanjujemo. (Apd. 14:3) Tako kot Jezus smo tudi mi odločeni oznanjevati sporočilo o Kraljestvu, čeprav nam ljudje morda nasprotujejo ali nas preganjajo. Včasih morda ugotovimo, da nam manjka poguma. Kaj lahko storimo?

10. Kaj naj bi delali v tednih pred spominsko slovesnostjo in zakaj?

10 Pogum si lahko okrepimo tako, da razmišljamo o upanju, ki ga daje Kristusova odkupna žrtev. (Jan. 3:16; Efež. 1:7) V tednih pred spominsko slovesnostjo imamo posebno priložnost, da poglobimo cenjenje do odkupnine. V tem času berimo Sveto pismo po razporedu za spominsko branje in poglobljeno premišljujmo o dogodkih, ki so se odvijali v času Jezusove smrti. Ko se bomo nato zbrali na Gospodovi večerji, bomo bolje razumeli, kaj pomenita simbola. Prav tako bomo bolje razumeli edinstveno žrtev, ki jo simbola predstavljata. Če razumemo, kaj sta Jezus in Jehova storila za nas in kako to koristi nam in našim ljubljenim, je naše upanje močnejše. To nas spodbudi, da pogumno vztrajamo do konca. (Heb. 12:3)

11., 12. Kaj smo se naučili do sedaj?

11 Do sedaj smo spoznali, da nas Gospodova večerja ne spomni le na dragoceno odkupnino, ampak tudi na Jezusovi izredni lastnosti, in sicer na ponižnost in pogum. Kako hvaležni smo lahko, da Jezus ti lastnosti kaže še naprej kot nebeški veliki duhovnik, ki prosi za nas. (Heb. 7:24, 25) Da bi pokazali iskreno hvaležnost, moramo zvesto obhajati spomin na Jezusovo smrt, kot je to zapovedal Jezus. (Luk. 22:19, 20) Tega dogodka se spomnimo na dan, ki ustreza 14. nisanu, najpomembnejšemu dnevu v letu.

12 Iz tega, kako preprosta je Gospodova večerja, lahko spoznamo še eno lastnost, ki je Jezusa spodbudila, da je umrl za nas. Ko je bil na zemlji, je bil znan po tej lastnosti. Katera lastnost je to?

JEZUS JE LJUBEČ

13. Kako je v Janezu 15:9 in v 1. Janezovem 4:8–10 opisana ljubezen, ki sta jo pokazala Jehova in Jezus, in kdo ima koristi od njune ljubezni?

13 Jezus je v vsem, kar je delal, popolnoma odseval Jehovovo močno ljubezen do nas. (Beri Janez 15:9; 1. Janezovo 4:8–10.) Največji izraz Jezusove ljubezni je to, da je bil pripravljen dati svoje življenje za nas. Ne glede na to, ali spadamo med maziljence ali »druge ovce«, imamo koristi od ljubezni, ki sta nam jo Jehova in njegov Sin pokazala s to žrtvijo. (Jan. 10:16; 1. Jan. 2:2) Razmislimo tudi o simbolih, ki so na spominski slovesnosti. So odraz Jezusove ljubezni in obzirnosti do svojih učencev. Zakaj?

Jezus je ljubeče vpeljal spominsko slovesnost, ki je bila dovolj preprosta, da so jo lahko skozi stoletja kristjani obhajali v različnih okoliščinah. (Glej odstavke 14–16.) *

14. Kako je Jezus pokazal ljubezen do svojih učencev?

14 Jezus je pokazal ljubezen do svojih maziljenih sledilcev s tem, da ni vpeljal nekega zapletenega obreda, ampak preprosto slovesnost. Maziljeni učenci so morali kasneje v različnih okoliščinah, tudi v zaporu, vsako leto obhajati spominsko slovesnost. (Raz. 2:10) Ali jim je uspelo ubogati Jezusovo zapoved? Seveda.

15., 16. Kako je nekaterim uspelo obhajati Gospodovo večerjo tudi v težkih razmerah?

15 Vse do današnjih dni so se pravi kristjani potrudili, da so lahko obhajali spomin na Jezusovo smrt. Kolikor so le lahko, so ravnali po vzorcu prve Gospodove večerje, včasih v zelo težkih razmerah. Poglejmo si dva primera. Ko je bil brat Harold King zaprt v samici na Kitajskem, je moral biti zelo iznajdljiv. Na skrivaj je pripravil simbola in pri tem uporabil to, kar je imel na voljo. Prav tako je kar se da natančno izračunal datum spominske slovesnosti. Ko je prišel čas spominske slovesnosti, je v svoji celici pel, molil in imel svetopisemski govor.

16 Omenimo še en primer. Med drugo svetovno vojno je skupina sester v koncentracijskem taborišču tvegala svoje življenje, da je lahko obhajala Gospodovo večerjo. Ker je ta obred tako preprost, so lahko na skrivaj imele spominsko slovesnost. Poročale so: »Stale smo v krogu tesno skupaj, na sredini je bila pručka, pokrita z belo krpo, in na njej simbola. Sobo je osvetljevala le sveča, saj bi nas električna svetilka morda izdala. [. . .] Svojemu Očetu smo se še enkrat goreče zaobljubile, da bomo vse svoje moči namenile upravičenju njegovega svetega imena.« Kako izjemno vero so pokazale! In kakšno izredno ljubezen je Jezus pokazal s tem, da je omogočil obhajanje spominske slovesnosti tudi v zelo težkih okoliščinah!

17. Kaj se lahko vprašamo?

17 Pred spominsko slovesnostjo je dobro, da se vprašamo: Kako lahko še bolj posnemam Jezusa v izkazovanju ljubezni? Ali se bolj zanimam za svoje sovernike kakor zase? Ali od svojih bratov in sester pričakujem preveč ali pa se zavedam njihovih omejitev? Vedno posnemajmo Jezusa in čutimo z bližnjimi. (1. Pet. 3:8)

POSNEMAJMO JEZUSOVO PONIŽNOST, POGUM IN LJUBEZEN

18., 19. a) O čem smo lahko prepričani? b) Kaj si odločen delati?

18 Zapoved, da obhajamo spomin na Kristusovo smrt, ne bo več dolgo veljala. Ko bo Jezus prišel med veliko stisko, bo zbral preostanek svojih »izbranih« v nebesa in spominske slovesnosti ne bomo več obhajali. (1. Kor. 11:26; Mat. 24:31)

19 Kljub temu smo lahko prepričani, da se bo Jehovovo ljudstvo še vedno spominjalo te preproste slovesnosti kot izraz največje ponižnosti, poguma in ljubezni, ki jih je kateri koli človek kdaj pokazal. Tedaj bodo tisti, ki so obhajali to izjemno slovesnost, brez dvoma pripovedovali o njej, kar bo koristilo vsem, ki bodo takrat živeli. Da bi imeli že sedaj koristi od te slovesnosti, moramo biti odločeni posnemati Jezusovo ponižnost, pogum in ljubezen. Če bomo tako delali, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova nagradil. (2. Pet. 1:10, 11)

PESEM 13: Kristus nam je za zgled

^ odst. 5 Kmalu se bomo udeležili Gospodove večerje, da bi se spomnili smrti Jezusa Kristusa. Od tega preprostega obroka se veliko naučimo o Jezusovi ponižnosti, pogumu in ljubezni. V tem članku bomo pregledali, kako lahko posnemamo njegove dragocene lastnosti.

^ odst. 2 POJASNILO IZRAZA: Obhajati pomeni narediti nekaj posebnega, da bi se spomnili kakšnega pomembnega dogodka ali osebe in ta dogodek ali osebo počastili.

^ odst. 56 OPIS SLIK: Na slikah je prikazano, kako so zvesti služabniki obhajali Gospodovo večerjo v občini v prvem stoletju, ob koncu 19. stoletja, v nacističnem koncentracijskem taborišču in kako jo obhajajo danes v preprosti kraljestveni dvorani v južnoameriški državi s toplim podnebjem.