1.–3. a) Zakaj je imel Jehova Salomona zelo rad in katerih blagoslovov je bil Salomon deležen? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor v tem članku?

SALOMON je postal izraelski kralj, ko je bil še mlad. Na začetku vladanja se mu je v sanjah prikazal Jehova in mu rekel: »Povej, kaj želiš, da ti dam?« Salomon je odgovoril: »Sem še deček in nimam nobenih izkušenj. [. . .] Zato daj svojemu služabniku poslušno srce, da bo mogel soditi tvojemu ljudstvu.« (1. kra. 3:5–10) To je bila zares ponižna prošnja! Nič čudnega, da je imel Jehova Salomona zelo rad. (2. Sam. 12:24) Naš Bog je bil tako zadovoljen z odgovorom tega mladega kralja, da mu je dal »modro in razumno srce«. (1. kra. 3:12)

² Vse dokler je bil Salomon zvest, je bil deležen številnih blagoslovov. Imel je čast zgraditi tempelj »imenu Jehova, Izraelovega Boga«. (1. kra. 8:20) Zaradi modrosti, ki jo je dobil od Boga, je postal slaven. Besede, ki jih je izrekel po Božjem navdihnjenju, so zapisane v treh svetopisemskih knjigah. Ena od teh knjig so Pregovori.

³ Srce je v Pregovorih omenjeno približno stokrat. V Pregovorih 4:23 na primer piše: »Bolj kot vse drugo, kar je treba varovati, varuj svoje srce.« Na kaj se v tej vrstici nanaša beseda »srce«? Na to vprašanje bomo odgovorili v tem članku. Poleg tega bomo dobili odgovor na naslednji vprašanji: Kako skuša Satan okužiti oziroma pokvariti naše srce? Kako lahko varujemo svoje srce? Da bi ostali  zvesti Bogu, moramo razumeti odgovore na ta pomembna vprašanja.

4., 5. a) Na kaj se nanaša beseda »srce« v Pregovorih 4:23? b) Kako naše telesno zdravje pokaže, da je zelo pomembno, kakšni smo v notranjosti?

⁴ V Pregovorih 4:23 se beseda »srce« nanaša na notranjega človeka oziroma na to, kar je skrito očem drugih. Z drugimi besedami, »srce« se nanaša na naše misli, občutke, motive in želje. »Srce« je to, kar smo v notranjosti, in ne to, kar smo videti na zunaj.

⁵ Razmislimo o tem, kako naše telesno zdravje pokaže, da je zelo pomembno, kakšni smo v notranjosti. Prvič, da bi bilo naše telo v dobrem stanju, se moramo zdravo prehranjevati in redno vaditi. Podobno moramo zato, da bi bili v duhovnem pogledu zdravi, uživati zdravo duhovno hrano in se redno vaditi v tem, da kažemo svojo vero v Jehova. K temu spada to, da govorimo o svoji veri in udejanjamo, kar se učimo. (Rim. 10:8–10; Jak. 2:26) Drugič, morda bi na zunaj dobro izgledali in bi zato mislili, da smo zdravi, v resnici pa bi bili bolni. Podobno lahko zaradi svojih teokratičnih navad mislimo, da je naša vera močna, vendar so se morda v nas pojavile napačne želje. (1. Kor. 10:12; Jak. 1:14, 15) Moramo si zapomniti, da nas Satan želi okužiti s svojim razmišljanjem. Kako skuša to narediti? Kako se lahko zaščitimo?

6. Kaj je Satanov cilj in kako ga skuša doseči?

⁶ Satan želi, da bi postali takšni kot on – uporniki, ki se ne menijo za Jehovova merila in jih motivira sebičnost. Satan nas ne more prisiliti, da bi razmišljali in delali tako kot on. Zato skuša svoj cilj doseči na drugačne načine. Poskrbi na primer, da smo obkroženi z ljudmi, ki jih je že uspel pokvariti. (1. Jan. 5:19) Upa, da bomo z njimi preživljali čas, čeprav vemo, da slaba družba  »pokvari« naše razmišljanje in ravnanje. (1. Kor. 15:33) Ta taktika je bila uspešna pri kralju Salomonu. Poročil se je s številnimi poganskimi ženami in te so nanj tako močno vplivale, da so »nazadnje zapeljale njegovo srce« stran od Jehova. (1. kra. 11:3)

7. S čim še Satan širi svoje razmišljanje in zakaj bi glede tega morali biti previdni?

⁷ Satan po filmih in televizijskih oddajah širi svoje razmišljanje. Ve, da nas zgodbe ne le zabavajo, ampak nas tudi učijo, kako naj razmišljamo, čutimo in ravnamo. Jezus je dobro uporabil to metodo poučevanja. Povedal je na primer priliko o usmiljenem Samarijanu in o sinu, ki je zapustil dom in zapravil svojo dediščino. (Mat. 13:34; Luk. 10:29–37; 15:11–32) Vendar lahko tisti, ki so okuženi s Satanovim načinom razmišljanja, uporabijo zgodbe, da bi nas pokvarili. Pomembno je, da smo uravnovešeni. Nekateri filmi in televizijske oddaje so lahko zabavni in poučni ter ne okužijo našega razmišljanja. Toda moramo biti previdni. Dobro je, da se pri izbiri razvedrila vprašamo: Ali me ta film oziroma televizijska oddaja navaja na to, da popustim mesenim željam? (Gal. 5:19–21; Efež. 2:1–3) Kaj naj bi naredil, če ugotoviš, da neka oddaja spodbuja Satanovo razmišljanje? Izogibaj se je, kot bi se nalezljive bolezni!

8. Kako lahko starši pomagajo otrokom, da bodo varovali svoje srce?

⁸ Starši imate posebno odgovornost, da varujete svoje otroke pred Satanovimi poskusi, da bi okužil njihovo srce. Nedvomno delate vse, kar lahko, da zaščitite svoje otroke pred dobesednimi boleznimi. Skrbite, da je vaš dom čist, in zavržete vse, zaradi česar bi lahko vi  ali vaši otroci zboleli. Podobno morate svoje otroke zaščititi pred filmi, televizijskimi oddajami, videoigrami in spletnimi mesti, ki bi lahko vaše otroke okužili s Satanovim razmišljanjem. Jehova vas je pooblastil, da skrbite za duhovno zdravje svojih otrok. (Preg. 1:8; Efež. 6:1, 4) Zato naj vas ne bo strah svoji družini postaviti pravila, ki temeljijo na svetopisemskih načelih. Ko so vaši otroci še majhni, jim povejte, kaj lahko gledajo in česa ne smejo, in jim pomagajte razumeti, zakaj ste se tako odločili. (Mat. 5:37) Ko bodo že nekoliko starejši, jim pomagajte, da bodo znali sami presoditi, kaj je glede na Jehovova merila prav in kaj narobe. (Heb. 5:14) Zapomnite si, da se bodo vaši otroci veliko naučili iz vaših besed, toda še več se bodo naučili iz vaših dejanj. (5. Mojz. 6:6, 7; Rim. 2:21)

9. Katero zamisel širi Satan in zakaj je nevarna?

⁹ Satan želi okužiti naše srce tudi tako, da nas skuša pripraviti do tega, da bi zaupali človeški modrosti namesto Jehovovemu razmišljanju. (Kol. 2:8) Razmislimo o samo eni zamisli, ki jo širi Satan, in sicer da bi moral biti naš glavni življenjski cilj to, da obogatimo. Tisti, ki tako razmišljajo, morda postanejo bogati ali pa ne. V obeh primerih so v nevarnosti. Zakaj? Ker morda postanejo tako osredotočeni na pridobivanje denarja, da zaradi tega žrtvujejo svoje zdravje, družinske odnose in celo prijateljstvo z Bogom. (1. Tim. 6:10) Lahko smo hvaležni, da nam naš modri nebeški Oče pomaga imeti uravnovešen pogled na denar. (Prid. 7:12; Luk. 12:15)

10., 11. a) Kaj moramo narediti, da bi varovali svoje srce? b) Kaj so v starodavnem času delali stražarji in kako lahko naša vest deluje kot stražar?

¹⁰ Če želimo uspešno varovati svoje srce, moramo prepoznati nevarnosti in se pred njimi hitro zaščititi. Beseda, ki je v Pregovorih 4:23 prevedena z »varovati«, nas spomni na delo stražarja. V dneh kralja Salomona so stražarji stali na mestnem obzidju in ljudi opozorili, če so videli, da se bliža nevarnost. Če si v mislih naslikamo delo stražarja, lažje razumemo, kaj moramo storiti, da Satan ne bi pokvaril našega razmišljanja.

¹¹ V starodavnem času so stražarji tesno sodelovali z mestnimi vratarji. (2. Sam. 18:24–26) Skupaj so ščitili mesto, tako da so poskrbeli, da so bila vrata zaprta, kadar koli se je približal sovražnik. (Neh. 7:1–3) Naša biblijsko šolana vest * deluje kot stražar in nas posvari, ko skuša Satan napasti naše srce oziroma vplivati na naše misli, občutke, motive ali želje. Vsakič, ko se nam vest oglasi, jo moramo poslušati in tako rekoč zapreti vrata.

12., 13. Kaj bi nas morda mikalo narediti, toda kako naj bi se odzvali?

¹² Poglejmo primer, kako se lahko zaščitimo pred tem, da bi na nas vplivalo Satanovo razmišljanje. Jehova pravi, naj se »nečistovanje in kakršna koli nečistost« med nami »niti ne omenja«.  (Efež. 5:3) Toda kaj bomo storili, če se sodelavci ali sošolci začnejo pogovarjati o temah, obarvanih s spolno nemoralo? Vemo, da bi morali zavrniti »brezbožnost in svetne želje«. (Titu 2:12) Stražar oziroma naša vest nas morda opozori na nevarnost. (Rim. 2:15) Toda ali ji bomo prisluhnili? Morda nas mika, da bi raje poslušali vrstnike ali si ogledali fotografije, ki si jih morda delijo. Vendar je to pravi čas, da tako rekoč zapremo mestna vrata, tako da spremenimo temo pogovora ali odidemo.

¹³ Za to, da se upremo vrstnikom, ki na nas pritiskajo, da bi razmišljali ali počeli kaj slabega, je potreben pogum. Lahko smo prepričani, da Jehova vidi naš trud in da nam bo dal moč in modrost, ki ju potrebujemo, da bi se uprli Satanovemu razmišljanju. (2. krn. 16:9; Iza. 40:29; Jak. 1:5) Kaj lahko še storimo, da bi varovali svoje srce?

14., 15. a) Čemu moramo odpreti oziroma izpostaviti svoje srce in kako lahko to storimo? b) Kako nam lahko Pregovori 4:20–22 pomagajo, da imamo kar največ koristi od branja Svetega pisma? (Glej tudi okvir » Kako poglobljeno premišljevati«.)

¹⁴ Da bi varovali svoje srce, ni dovolj, da ga le zaščitimo pred napačnimi vplivi, ampak ga moramo tudi izpostaviti pozitivnim vplivom. Spomnimo se še enkrat ponazoritve o mestu z obzidjem. Vratar je zaprl mestna vrata, da bi preprečil napad sovražnikov, vendar je moral ob drugih priložnostih odpreti vrata, da bi v mesto lahko prinesli hrano in druge potrebščine. Če bi bila vrata ves čas zaprta, bi bili prebivalci v mestu lačni. Podobno moramo tudi mi tako rekoč odpreti svoje srce in ga redno izpostavljati Božjemu razmišljanju.

¹⁵ V Svetem pismu je zapisano Jehovovo razmišljanje. Vsakič, ko beremo Sveto pismo, dovolimo, da Jehovovo razmišljanje vpliva na naše misli, občutke in dejanja. Kako imamo lahko kar največ koristi od branja Svetega pisma? Ključnega pomena je molitev. Neka kristjanka pravi: »Preden berem Sveto pismo, molim k Jehovu in ga prosim, naj mi pomaga videti ‚čudovite stvari‘ v Božji Besedi.« (Ps. 119:18) Prav tako moramo o prebranem poglobljeno premišljevati. Ko molimo, beremo in poglobljeno premišljujemo, Božja Beseda seže globoko v naše srce in vzljubimo Jehovovo razmišljanje. (Beri Pregovori 4:20–22; Ps. 119:97.)

16. Kako številnim koristi gledanje JW Broadcastinga?

¹⁶ Božje razmišljanje lahko vpliva na nas tudi tako, da si ogledamo vse, kar je na JW Broadcastingu^®. Neka zakonca pravita: »Mesečne oddaje so zares odgovor na najine molitve! Okrepijo in poživijo naju, kadar sva žalostna ali osamljena. Poleg tega doma pogosto poslušava izvirne pesmi. Predvajava si jih med tem, ko kuhava, čistiva ali pijeva čaj.« Te oddaje nam pomagajo varovati svoje srce. Pomagajo nam, da razmišljamo tako kot Jehova in da se upiramo pritisku, da bi sprejeli Satanovo razmišljanje.

17., 18. a) Zakaj je dobro, če udejanjamo to, kar nas uči Jehova, kot je to zapisano v 1. kraljev 8:61? b) Kaj se lahko naučimo od zgleda kralja Ezekija? c) Za kaj lahko molimo glede na Davidovo molitev, zapisano v Psalmu 139:23, 24?

¹⁷ Ko vidimo koristi tega, da delamo, kar je prav, je naša vera močnejša. (Jak.  1:2, 3) Dobro se počutimo, ker razveseljujemo Jehova. Ima nas za svoje otroke, zato mu želimo še bolj ugajati. (Preg. 27:11) Vsaka preizkušnja je priložnost, da pokažemo, da svojemu ljubečemu Očetu ne služimo le s polovičnim srcem. (Ps. 119:113) Tako dokažemo, da ljubimo Jehova s celim srcem in da smo povsem odločeni, da bomo ubogali njegove zapovedi in izpolnjevali njegovo voljo. (Beri 1. kraljev 8:61.)

¹⁸ Ali bomo kdaj naredili tudi kaj narobe? Seveda, saj smo nepopolni. Če se spotaknemo, se spomnimo zgleda kralja Ezekija. Naredil je nekaj napak. Vendar se je pokesal in še naprej služil Jehovu »z nerazdeljenim srcem«. (Iza. 38:3–6; 2. krn. 29:1, 2; 32:25, 26) Zato zavračajmo Satanove poskuse, da bi nas okužil s svojim razmišljanjem. Molimo, da bi razvili »poslušno srce«. (1. kra. 3:9; beri Psalm 139:23, 24.) Jehovu lahko ostanemo zvesti, če bolj kot vse drugo varujemo svoje srce.