1., 2. a) Kaj Jehova vidi, ko se milijoni zberejo na Gospodovi večerji? (Glej sliko na naslovnici.) b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

PREDSTAVLJAJMO si, kaj Jehova vidi, ko se milijoni po svetu zberejo na Gospodovi večerji. Vidi več kot le veliko število ljudi. Opazi vsakega posameznika. Vidi na primer tiste, ki so prisotni vsako leto. Med njimi so morda posamezniki, ki pridejo kljub hudemu preganjanju. Drugi ne obiskujejo redno občinskih shodov, vendar gledajo na spominsko slovesnost kot na neko pomembno dolžnost. Jehova prav tako opazi tiste, ki spominsko slovesnost obiščejo prvič, morda iz radovednosti.

² Jehova je prav gotovo vesel, ko vidi, da tako veliko število ljudi obišče spominsko slovesnost. (Luk. 22:19) Vendar mu ni najpomembnejše, koliko posameznikov je prisotnih. Bolj ga zanima, zakaj so prišli. Jehovu je pomemben motiv. V tem članku bomo pregledali pomembno vprašanje: Zakaj ne obiskujemo le spominske slovesnosti, ampak tudi tedenske shode, ki jih je Jehova priskrbel za tiste, ki ga ljubijo?

3., 4. a) Zakaj obiskujemo shode? b) Kaj naša prisotnost na shodih pove o nas? c) Zakaj naj ne bi manjkali na spominski slovesnosti glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 11:23–26?

³ Shode obiskujemo predvsem zato, ker so del našega čaščenja. Obiskujemo jih tudi zato, ker nas tam poučuje Jehova. Ponosni ljudje menijo, da se jim ni treba učiti. (3. Jan. 9) Mi pa smo v nasprotju z njimi veseli, da nas  poučujeta Jehova in njegova organizacija. (Iza. 30:20; Jan. 6:45)

⁴ Naša prisotnost na shodih pokaže, da smo ponižni in smo se pripravljeni učiti. Slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt ne obiščemo le iz občutka dolžnosti, ampak ker ponižno ubogamo Jezusovo zapoved: »To delajte meni v spomin.« (Beri 1. Korinčanom 11:23–26.) Ta shod okrepi naše upanje na prihodnost in nas spomni na to, kako močno nas Jehova ljubi. Vendar Jehova ve, da potrebujemo spodbudo in tolažbo več kot le enkrat na leto. Zato je poskrbel, da imamo shode vsak teden, in nam prigovarja, naj jih obiskujemo. Ponižnost nas spodbuja, da smo poslušni. Vsak teden namenimo več ur temu, da se pripravimo na shode in jih obiščemo.

5. Zakaj se ponižni posamezniki odzovejo na Jehovovo povabilo?

⁵ Jehova vabi ponižne posameznike, naj sprejmejo njegovo poučevanje, in številni se na to odzovejo. (Iza. 50:4) Z veseljem obiščejo spominsko slovesnost in začnejo obiskovati tudi druge shode. (Zah. 8:20–23) Skupaj z njimi smo veseli, da nas poučuje in vodi Jehova, ki je naša pomoč in naš rešitelj. (Ps. 40:17) Kaj je lahko bolj razveseljujoče oziroma pomembnejše od tega, da sprejmemo povabilo, da nas poučujeta Jehova in njegov ljubljeni sin Jezus? (Mat. 17:5; 18:20; 28:20)

6. Kako je nekemu moškemu ponižnost pomagala, da je obiskal spominsko slovesnost?

⁶ Vsako leto se trudimo povabiti čim več ljudi, da bi obiskali slovesnost v spomin na Jezusovo smrt. Številnim ponižnim posameznikom je koristilo, da so se odzvali na naše povabilo. Poglejmo si doživljaj. Pred nekaj leti je neki moški prejel vabilo na spominsko slovesnost, vendar je bratu, ki ga je povabil, rekel, da ne bo mogel priti. Brat je bil presenečen, ko je na večer spominske slovesnosti zagledal tega moškega, da je vstopil v kraljestveno dvorano. Moški je bil tako prevzet nad dobrodošlico, ki so mu jo izrekli bratje in sestre, da je začel obiskovati shode. Pravzaprav je v celem letu izpustil le tri shode. Kaj mu je pomagalo, da se je tako pozitivno odzval? Bil je dovolj ponižen, da je spremenil svoje razmišljanje. Brat, ki ga je povabil, je povedal: »Je zelo ponižen človek.« Jehova je brez dvoma pritegnil tega moškega k pravemu čaščenju in sedaj je krščen brat. (2. Sam. 22:28; Jan. 6:44)

7. Kako nam lahko to, kar se naučimo na shodih in preberemo v Svetem pismu, pomaga, da smo ponižni?

⁷ To, kar se naučimo na shodih in kar preberemo v Svetem pismu, nam pomaga, da smo ponižni. V tednih pred spominsko slovesnostjo se na shodih pogosto učimo o Jezusovem zgledu in ponižnosti, ki jo je pokazal s tem, da je dal svoje življenje kot odkupnino. V dnevih pred spominsko slovesnostjo smo spodbujeni, da beremo svetopisemske odlomke o dogodkih, ki so se odvijali v času Jezusove smrti in vstajenja. To, kar se naučimo na teh shodih in kar preberemo v Svetem pismu, poglobi našo hvaležnost za žrtev, ki jo je Jezus dal za nas. Spodbudi nas, da posnemamo Jezusovo ponižnost in da izpolnjujemo Jehovovo voljo, tudi takrat, ko nam je to težko. (Luk. 22:41, 42)

8. Kako je Jezus kazal pogum?

⁸ Jezusa želimo posnemati tudi v tem, kako je kazal pogum. Razmislimo o pogumu, ki ga je pokazal v dneh pred svojo smrtjo. Povsem se je zavedal, da ga bodo sovražniki kmalu zasramovali, pretepali in usmrtili. (Mat. 20:17–19) Kljub temu je bil pripravljen umreti. Ko je prišel čas, je svojim zvestim apostolom, ki so bili skupaj z njim v vrtu Getsemani, rekel: »Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec se je približal.« (Mat. 26:36, 46) Ko ga je oborožena množica prišla aretirat, je stopil naprej, se dal prepoznati in vojakom naročil, naj njegovim apostolom pustijo oditi. (Jan. 18:3–8) Kako izjemen pogum je pokazal. Danes se maziljeni kristjani in tisti izmed drugih ovc trudijo posnemati Jezusov pogum. Kako?

9. a) Zakaj morda potrebujemo pogum, da redno obiskujemo shode? b) Kako lahko naš zgled vpliva na sovernike, ki so v zaporu zaradi vere?

⁹ Da bi redno obiskovali shode, moramo morda pokazati pogum, ko se spoprijemamo s težkimi okoliščinami. Nekateri naši bratje in sestre obiskujejo shode, čeprav jih bremenijo žalost, malodušje ali zdravstvene težave. Drugi pogumno obiskujejo shode kljub močnemu nasprotovanju družinskih članov ali vladnih oblasti. Pomislimo za trenutek, kako naš zgled vpliva na sovernike, ki so v zaporu zaradi vere. (Heb. 13:3) Ko slišijo, da kljub preizkušnjam še naprej služimo Jehovu, so spodbujeni, da ohranijo vero, pogum in značajnost. Apostol Pavel je doživel nekaj podobnega. Ko je bil v zaporu v Rimu, se je razveselil vsakič, ko je slišal, da njegovi soverniki zvesto služijo Bogu. (Fil. 1:3–5, 12–14) Pavel je tik pred tem oziroma takoj za tem, ko je bil izpuščen, napisal pismo Hebrejcem. S tem pismom je zveste kristjane spodbudil, naj ohranijo bratoljubje in ne izpuščajo svojih shodov. (Heb. 10:24, 25; 13:1)

10., 11. a) Koga naj bi povabili na spominsko slovesnost? b) Kateri razlog imamo, da druge vabimo na spominsko slovesnost, kot to piše v Efežanom 1:7?

¹⁰ Pogum pokažemo, ko povabimo sorodnike, sodelavce in sosede na spominsko slovesnost. Zakaj jih povabimo? Jehovu in Jezusu smo zelo hvaležni za vse, kar sta storila za nas, zato nas srce žene, da druge vabimo na spominsko slovesnost. Želimo, da bi tudi oni spoznali, da imajo lahko zaradi odkupnine koristi od Jehovove »nezaslužene dobrotljivosti«. (Beri Efežanom 1:7; Raz. 22:17.)

¹¹ Ko obiskujemo shode, pokažemo pogum in s tem še eno dragoceno lastnost, ki jo na izjemen način kažeta Bog in njegov Sin.

12. a) Kako nam shodi poglobijo ljubezen do Jehova in Jezusa? b) K čemu nas spodbuja 2. Korinčanom 5:14, 15?

¹² Ljubezen do Jehova in Jezusa nas žene, da obiskujemo shode. To, kar se naučimo na shodih, poglobi našo ljubezen do Jehova in njegovega Sina. Na shodih se vedno znova spomnimo, kaj sta storila za nas. (Rim. 5:8) Spominska slovesnost nas še posebej spomni na to, kako močna je njuna ljubezen, celo do tistih, ki še ne cenijo vrednosti odkupnine. Polni hvaležnosti se v svojem življenju vsak dan trudimo posnemati Jezusa. (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15.) Poleg tega nas srce vzgibava, da hvalimo Jehova, ker nam je priskrbel odkupnino. Hvalimo ga lahko tudi tako, da na shodih iz srca komentiramo.

13. Kako lahko pokažemo močno ljubezen do Jehova in njegovega Sina? Pojasni.

¹³ Močno ljubezen do Jehova in njegovega Sina pokažemo s tem, da smo se za njiju pripravljeni žrtvovati. Pogosto se moramo žrtvovati, da smo prisotni na shodih. Številne občine imajo shod med tednom ob večerih, ko je večina med nami že utrujena. Drugi shod pa imajo ob koncu tedna, ko ljudje počivajo. Ali Jehova opazi, da smo prisotni na shodih, čeprav smo utrujeni? Prav gotovo! Bolj ko se žrtvujemo, bolj Jehova ceni ljubezen, ki mu jo izkazujemo. (Mar. 12:41–44)

14. Kako nam je Jezus dal zgled glede požrtvovalne ljubezni?

¹⁴ Jezus nam je dal zgled glede požrtvovalne ljubezni. Za svoje učence ni bil le pripravljen umreti, ampak je tudi vsak dan živel tako, da je dal njihove želje pred lastne. S svojimi sledilci je bil tudi takrat, ko je bil utrujen in čustveno izčrpan. (Luk. 22:39–46) Osredotočil se je na to, kaj bi lahko drugim dal, in ne na to, kaj bi lahko od njih dobil. (Mat. 20:28) Če je naša ljubezen do Jehova in sovernikov tako močna kot Jezusova, bomo storili vse, kar lahko, da bomo prisotni na Gospodovi večerji in na vseh ostalih občinskih shodih.

15. Komu še posebej želimo pomagati?

 ¹⁵ Pripadamo edini pravi krščanski bratovščini in z veseljem čim več časa posvečamo temu, da druge vabimo, naj se nam pridružijo. Še posebej pa želimo pomagati tistim, »s katerimi smo povezani v veri« in so postali nedejavni. (Gal. 6:10) Ljubezen do njih pokažemo tako, da jih spodbudimo k obiskovanju shodov, predvsem k obisku spominske slovesnosti. Tako kot Jehova in Jezus smo tudi mi zelo veseli, ko se nedejavni vrne k Jehovu, našemu nebeškemu očetu in pastirju. (Mat. 18:14)

16. a) Kako lahko spodbujamo drug drugega in kako nam koristijo naši shodi? b) Zakaj je ta čas najbolj primeren, da se spomnimo Jezusovih besed, zapisanih v Janezu 3:16?

¹⁶ V naslednjih tednih se potrudi povabiti čim več ljudi na spominsko slovesnost, ki bo potekala v petek zvečer, 19. aprila 2019. (Glej okvir » Ali jih boš povabil?«.) Skozi celo leto spodbujajmo drug drugega tako, da redno obiskujemo vse shode, ki nam jih je priskrbel Jehova. Medtem ko se približuje konec te stvarnosti, nam bodo shodi pomagali, da ostanemo ponižni, pogumni in ljubeči. (1. Tes. 5:8–11) Z vsem svojim srcem pokažimo, kaj čutimo do Jehova in njegovega Sina, ki nas tako močno ljubita. (Beri Janez 3:16.)