1.–3. Zaradi česa včasih jokamo?

 KDAJ si nazadnje jokal? Včasih so to solze sreče. Ampak največkrat jokamo, ker smo žalostni. Morda nam je umrl kdo od ljubljenih. Sestra Lorilei * iz Združenih držav je napisala: »Po smrti hčerke sem včasih občutila tako močno bolečino, da se mi je zdelo, da me nič ne more potolažiti. Spraševala sem se, kako bom lahko to prenesla.«

² Morda pa jokamo iz drugih razlogov. Pionirka Hiromi, ki živi na Japonskem, je priznala: »Včasih sem potrta zaradi ravnodušnosti ljudi na oznanjevanju. S solzami v očeh prosim Jehova, naj mi pomaga najti koga, ki bi se zanimal za resnico.«

³ Ali se tudi ti kdaj počutiš tako kot omenjeni sestri? Mnogi se. (1. Pet. 5:9) Jehovu želimo služiti z veseljem, toda mogoče mu služimo s solzami zaradi stresnih okoliščin, v katerih je preizkušena naša zvestoba Bogu, oziroma ker smo žalostni ali potrti. (Ps. 6:6; 100:2) Kaj lahko naredimo, kadar se tako počutimo?

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Veliko se lahko naučimo od Jezusa. Tudi njega so  včasih prevzela močna čustva in »se je razjokal«. (Jan. 11:35; Luk. 19:41; 22:44; Heb. 5:7) Preglejmo te dogodke in poglejmo, kaj se lahko iz njih naučimo. Videli bomo tudi, kaj lahko naredimo, ko smo v težkih okoliščinah, ki nas spravijo v jok.

5. Kaj izvemo o Jezusu iz poročila v Janezu 11:32–36?

⁵ Pozimi leta 32 n. št. je Jezusov dobri prijatelj Lazar zbolel in umrl. (Jan. 11:3, 14) Lazar je imel dve sestri, Marijo in Marto, in Jezus je imel to družino zelo rad. Sestri sta bili zelo žalostni zaradi smrti svojega ljubljenega brata. Jezus je po Lazarjevi smrti odpotoval v Betanijo, kjer sta živeli Marija in Marta. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, je odhitela k njemu. Predstavljaj si njeno žalost, ko je rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« (Jan. 11:21) Jezus se je malo zatem, ko je videl Marijo in druge jokati, tudi sam razjokal. (Beri Janez 11:32–36.)

6. Zakaj je Jezus jokal, ko je Lazar umrl?

⁶ Zakaj je Jezus ob tem dogodku jokal? V knjigi Insight on the Scriptures piše: »Jezus je zaradi smrti svojega prijatelja Lazarja in zaradi žalosti njegovih sester ‚iz dna srca zavzdihnil‘ in se ‚razjokal‘.« * Mogoče je razmišljal o bolečini, ki jo je med boleznijo občutil njegov dragi prijatelj Lazar, in si predstavljal, kako se je počutil, ko je spoznal, da umira. Razjokal se je tudi zato, ker je videl, kako je na Marijo in Marto vplivala smrt njunega brata. Če je tudi tebi umrl tesen prijatelj ali družinski član, si se zagotovo podobno počutil. Preglejmo tri stvari, ki se jih lahko naučimo iz tega dogodka.

7. Kaj se iz tega, da je Jezus jokal zaradi svojih prijateljev, naučimo o Jehovu?

 ⁷ Jehova razume tvoje občutke. Jezus je »natančna upodobitev« svojega Očeta. (Heb. 1:3) Ko je jokal, je pokazal, kakšne občutke ima njegov Oče. (Jan. 14:9) Če ti je umrl kdo od ljubljenih, si lahko prepričan, da Jehova ne le opazi tvojo žalost, ampak tudi čuti s tabo. Želi pozdraviti tvoje strto srce. (Ps. 34:18; 147:3)

8. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jezus obudil naše ljubljene, ki so umrli?

⁸ Jezus želi obuditi tvoje ljubljene, ki so umrli. Malo preden se je razjokal, je Marti zagotovil: »Tvoj brat bo vstal.« Marta je tem besedam verjela. (Jan. 11:23–27) Ker je častila Jehova, je vedela, da sta v preteklosti preroka Elija in Elizej obudila nekaj ljudi. (1. kra. 17:17–24; 2. kra. 4:32–37) Poleg tega je verjetno vedela, da je tudi Jezus že obudil nekatere. (Luk. 7:11–15; 8:41, 42, 49–56) Tudi ti si lahko prepričan, da boš spet videl svoje ljubljene, ki so umrli. Jezusove solze, ko je tolažil svoje žalujoče prijatelje, so dokaz, da hrepeni po tem, da bo obujal mrtve.

9. Kako lahko podobno kot Jezus podpiraš tiste, ki žalujejo? Povej primer.

⁹ Podpiraj tiste, ki žalujejo. Jezus z Marto in Marijo ni samo jokal, ampak ju je tudi poslušal in tolažil. V tem ga lahko posnemamo. Dan, ki je starešina in živi v Avstraliji, pravi: »Po ženini smrti sem potreboval podporo. Več zakoncev je bilo dan in noč pripravljenih, da me poslušajo. Dovolili so mi, da žalujem, in se niso sramovali mojih solz. Poleg tega so mi praktično pomagali. Oprali so mi na primer avto, šli zame po nakupih in mi skuhali obroke, ko tega nisem bil sam zmožen. Pogosto so molili z mano. Dokazali so, da so pravi prijatelji, in se v stiski izkazali kot bratje.« (Preg. 17:17)

10. Opiši dogodek iz Luka 19:36–40.

¹⁰ Jezus je 9. nisana leta 33 n. št. prišel v Jeruzalem. Ko se je približal mestu, se je zbrala množica ljudi, ki so pred njim na pot polagali svoja vrhnja oblačila in ga s tem priznali za svojega kralja. To je bil zagotovo vesel dogodek. (Beri Luka 19:36–40.) Zato njegovi učenci morda niso pričakovali tega, kar se je zgodilo zatem. »Ko se je [Jezus] približal, je pogledal mesto in se nad njim razjokal.« S solzami v očeh je napovedal žalostno prihodnost, ki je čakala prebivalce Jeruzalema. (Luk. 19:41–44)

11. Zakaj se je Jezus razjokal nad prebivalci Jeruzalema?

¹¹ Jezusa je kljub prijaznemu sprejemu bolelo v srcu, saj je vedel, da se večina Judov ne bo pozitivno odzvala na sporočilo o Kraljestvu. Zato bo Jeruzalem na koncu uničen in Judje, ki bodo preživeli, bodo odpeljani v ujetništvo. (Luk. 21:20–24) Na žalost je večina ljudi res zavrnila Jezusa, tako kot je pričakoval. Kako se tam, kjer ti živiš, ljudje na splošno odzivajo na sporočilo o Kraljestvu? Kaj se lahko naučiš iz Jezusovih solz, če se le redki pozitivno odzovejo na resnico? Poglejmo tri stvari, ki se jih lahko naučimo.

12. Kaj se lahko iz tega, da se je Jezus jokal zaradi svojih rojakov, naučimo o Jehovu?

 ¹² Jehovu ni vseeno za ljudi. Jezusove solze nas spomnijo, kako zelo ima Jehova rad ljudi. »Ne želi, da bi bil kdo pokončan, ampak želi, da bi se vsi pokesali.« (2. Pet. 3:9) Ljubezen do bližnjih pokažemo tako, da vztrajno in požrtvovalno oznanjujemo dobro novico. (Mat. 22:39) *

13., 14. Kako je Jezus kazal, da se mu ljudje smilijo, in kako ga lahko posnemamo?

¹³ Jezus je goreče oznanjeval. Ljubezen do ljudi je kazal tako, da jih je učil ob vsaki priložnosti. (Luk. 19:47, 48) Kaj ga je k temu spodbujalo? Smilili so se mu. Včasih je toliko ljudi želelo slišati Jezusove besede, da on in učenci »niti jesti niso utegnili«. (Mar. 3:20) Ko je neki moški želel z Jezusom govoriti ponoči, je bil ta to pripravljen storiti. (Jan. 3:1, 2) Večina tistih, ki so na začetku prisluhnili Jezusu, niso postali njegovi učenci. Toda vsem, ki so ga poslušali, je temeljito oznanjeval. Tudi mi želimo dati vsem ljudem priložnost, da slišijo dobro novico. (Apd. 10:42) Da bi nam to uspelo, moramo morda prilagoditi svoje oznanjevanje.

¹⁴ Bodi pripravljen narediti spremembe. Če ne oznanjujemo ob različnem času, mogoče ne bomo prišli v stik s tistimi, ki bi se pozitivno odzvali na dobro novico. Matilda, ki je pionirka, pravi: »Z možem se trudiva oznanjevati ob različnem času. Zjutraj oznanjujeva na poslovnem področju. Opoldan, ko je veliko ljudi na ulicah, oznanjujeva z vozički za literaturo. Popoldan pa oznanjujeva od vrat do vrat, saj je takrat več ljudi doma.« Namesto da oznanjujemo ob času, ki ustreza nam, bi se morali biti pripravljeni prilagoditi in oznanjevati takrat, ko je bolj verjetno, da najdemo ljudi. Če tako delamo, smo lahko prepričani, da bo Jehova zadovoljen.

15. Kaj se je dogajalo zadnjo noč Jezusovega življenja, kot to piše v Luku 22:39–44?

¹⁵ Jezus je pozno zvečer 14. nisana leta 33 n. št. šel v vrt Getsemani. Tam je izlil svoje srce Jehovu. (Beri Luka 22:39–44.) V teh težkih urah je »s silnim vpitjem in solzami izrekal ponižne molitve«. (Heb. 5:7) Kaj je Jezus prosil to zadnjo noč pred svojo smrtjo? Molil je za moč, da bi ostal zvest Jehovu in izpolnil njegovo voljo. Jehova je iz te molitve videl, v kakšni stiski je njegov Sin, in je poslal angela, da ga je okrepil.

16. Zakaj je bil Jezus močno zaskrbljen, ko je molil v vrtu Getsemani?

¹⁶ Jezus je, ko je molil v vrtu Getsemani, brez dvoma jokal zato, ker ga je močno skrbelo, da bodo nanj gledali kot na bogokletnika. Poleg tega se je zavedal, da ima zelo veliko odgovornost – in sicer da upraviči Očetovo ime. Kaj se lahko naučiš iz Jezusovih solz, če si v težkih okoliščinah, v katerih je preizkušena tvoja zvestoba Jehovu? Poglejmo tri stvari.

17. Kaj se lahko naučimo o Jehovu iz tega, da je odgovoril na Jezusove iskrene molitve?

¹⁷ Jehova posluša tvoje goreče molitve. Uslišal je Jezusove iskrene prošnje. Zakaj? Ker je bila Jezusova glavna skrb to, da ostane zvest svojemu Očetu in upraviči njegovo ime. Če nam je najpomembnejše to, da ostanemo zvesti Jehovu in upravičimo njegovo ime, bo odgovoril tudi na naše molitve. (Ps. 145:18, 19)

18. V kakšnem smislu je Jezus kot sočuten prijatelj?

¹⁸ Jezus razume tvoje občutke. Ko smo v stiski, smo veseli, če nas tolaži sočuten prijatelj, še posebej če je doživel kaj podobnega kot mi. Jezus je takšen prijatelj. Ve, kako je, če si šibek in potrebuješ pomoč. Razume naše slabosti in nam bo ob pravem času pomagal. (Heb. 4:15, 16) Tako kot je Jezus v vrtu Getsemani sprejel pomoč angela, bi morali biti tudi mi pripravljeni sprejeti pomoč,  ki nam jo daje Jehova, pa naj bo to po kakšni publikaciji, videoposnetku, govoru ali spodbudnem obisku starešina oziroma zrelega prijatelja.

19. Kako lahko dobimo moč, ko je preizkušena naša zvestoba Bogu? Povej primer.

¹⁹ Jehova ti bo dal »Božji mir«. Kako nam Jehova daje moč? Ko molimo, dobimo »Božji mir, ki presega vsako misel«. (Fil. 4:6, 7) Mir, ki ga daje Jehova, pomiri naše srce in nam pomaga, da trezno razmišljamo. Poglejmo, kako je to izkusila sestra Luz. Takole pravi: »Bojujem se z občutki osamljenosti, zato včasih mislim, da me Jehova nima rad. Ko se to zgodi, takoj Jehovu povem, kako se počutim. Molitev mi pomaga, da nadziram svoja čustva.« Njena izkušnja pokaže, da nam molitev lahko pomaga, da občutimo mir.

20. Kaj smo se naučili iz Jezusovih solz?

²⁰ Iz Jezusovih solz se res lahko naučimo veliko tolažilnega in praktičnega. Spoznali smo, da moramo podpirati prijatelje, ki žalujejo, in zaupati, da nas bosta Jehova in Jezus podpirala, ko nam umre kdo od ljubljenih. Spodbujeni smo, da smo pri oznanjevanju in poučevanju sočutni, saj Bog Jehova in Jezus Kristus kažeta to lepo lastnost. Tolaži nas to, da Jehova in njegov dragi Sin vesta, kako se počutimo, razumeta naše šibkosti in nam želita pomagati, da bi zdržali. Še naprej upoštevajmo to, kar smo se naučili, dokler ne bo Jehova izpolnil svoje čudovite obljube, da nam bo obrisal »vse solze z oči«. (Raz. 21:4)