1. V kakšni težki situaciji je bil David?

 DAVID je bežal, da bi si rešil življenje. Savel, ki je bil mogočen kralj v Izraelu, je bil odločen, da ga ubije. Ko je David potreboval hrano, se je ustavil v mestu Nob, kjer je skromno prosil za pet hlebcev kruha. (1. Sam. 21:1, 3) Kasneje se je s svojimi možmi skril v votlino. (1. Sam. 22:1) Kako je David prišel v takšno situacijo?

2. Kako je Savel postavil sebe v nevaren položaj? (1. Samuelova 23:16, 17)

² Savel je bil bolestno ljubosumen, ker je bil David priljubljen in je zmagoval v bitkah. Poleg tega je vedel, da ga je zaradi neposlušnosti Jehova zavrnil kot kralja in da je namesto njega izbral Davida. (Beri 1. Samuelova 23:16, 17.) Vendar je bil Savel še vedno kralj v Izraelu, imel je veliko vojsko in mnogi so ga podpirali, zato je moral David pobegniti. Ali je Savel res mislil, da lahko prepreči Bogu, da izpolni svoj namen z Davidom? (Iza. 55:11) Sveto pismo tega ne pove, toda prepričani smo lahko o naslednjem: Savel se je postavil v nevaren položaj. Tisti, ki se bojujejo proti Bogu, vedno izgubijo!

3. Kako se je David počutil kljub težkim okoliščinam?

³ David ni bil ambiciozen človek. Ni se sam odločil, da bo kralj v Izraelu, ampak ga je za to izbral Jehova. (1. Sam. 16:1, 12, 13) Savel je začel na smrt sovražiti Davida. Ampak David ni krivil Jehova za to nevarnost, v kateri se je znašel, niti se ni pritoževal, da nima dovolj  hrane in da se mora skrivati v votlini. Ravno nasprotno, mogoče je prav v tej votlini sestavil čudovito hvalnico, ki vsebuje besede našega tematskega stavka: »Tistim […], ki iščejo Jehova, ne bo manjkalo dobrega.« (Ps. 34:10)

4. Katera vprašanja bomo pregledali in zakaj so pomembna?

⁴ Danes številnim Jehovovim služabnikom primanjkuje hrane in drugih potrebščin. * To še posebej velja med pandemijo. In ker se »velika stiska« hitro približuje, lahko pričakujemo še težje čase. (Mat. 24:21) S tem v mislih bomo odgovorili na štiri vprašanja: V kakšnem smislu Davidu ni »manjkalo dobrega«? Zakaj se moramo naučiti, da smo zadovoljni s tem, kar imamo? Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova skrbel za nas? In kako se lahko že zdaj pripravimo na prihodnost?

5., 6. Kako nam Psalm 23:1–6 pomaga razumeti, kaj je David mislil, ko je rekel, da Božjim služabnikom »ne bo manjkalo dobrega«?

⁵ Kaj je David mislil, ko je rekel, da Jehovovim služabnikom »ne bo manjkalo dobrega«? To nam lahko pomaga razumeti 23. psalm. (Beri Psalm 23:1–6.) David začne ta psalm z besedami: »Jehova je moj pastir, nič mi ne manjka.« V nadaljevanju omeni stvari, ki imajo res trajno vrednost – obilne duhovne blagoslove, ki jih uživa, ker je sprejel Jehova za svojega pastirja. Jehova ga vodi »po stezah pravičnosti« in ga zvesto podpira v dobrem in slabem. David prizna, da njegovo življenje na Jehovovih »zelenih pašnikih« ne bo brez težav. Včasih bo v takšni stiski, kot če bi hodil »po dolini goste teme«, in bo imel sovražnike. Toda ker je Jehova njegov pastir, se ne bo »bal hudega«.

⁶ Tako smo dobili odgovor na prvo  vprašanje: V kakšnem smislu Davidu ni »manjkalo dobrega«? V duhovnem pogledu je imel vse, kar je potreboval. Njegova sreča ni bila odvisna od materialnih stvari. Bil je zadovoljen s tem, kar mu je priskrbel Jehova. Najpomembnejša sta mu bila Jehovov blagoslov in zaščita.

7. V katerih težkih okoliščinah so bili v prvem stoletju kristjani v Judeji, kot to piše v Luku 21:20–24?

⁷ Davidove besede pokažejo, kako pomembno je, da pravilno gledamo na materialne stvari. Ni narobe, če v njih uživamo, vendar ne bi smele biti središče našega življenja. To so razumeli tudi kristjani, ki so v prvem stoletju živeli v Judeji. (Beri Luka 21:20–24.) Jezus jih je opozoril, da bo prišel čas, ko se bo »okoli Jeruzalema utaborila vojska«. Ko se je to zgodilo, so morali zbežati »v gore«. To je bila njihova rešitev, ampak so morali tudi veliko žrtvovati. Pred leti je v Stražnem stolpu takole pisalo: »Zapustili so svoja polja, domove, iz hiš niso odnesli niti svojega imetja. Zaupali so, da jih bo Jehova ščitil in podpiral, ter čaščenje Jehova dali pred vse drugo, kar bi se morda zdelo pomembno.«

8. Kaj pomembnega se lahko naučimo iz tega, kar so doživeli kristjani, ki so v prvem stoletju živeli v Judeji?

⁸ Kaj pomembnega se naučimo iz tega, kar so doživeli kristjani, ki so v prvem stoletju živeli v Judeji? V prej omenjenem Stražnem stolpu je pisalo: »Torej lahko morda pričakujemo, da bo preskušeno naše stališče do gmotnih reči. Ali so nam te najpomembnejše, ali pa nam je bolj pomembna rešitev, ki je bodo deležni vsi, ki so na Božji strani? Da, morda bodo naš pobeg zaznamovale kakšne nadloge in pomanjkanje. Morali bomo biti pripravljeni narediti vse, kar bo treba, tako kot so bili kristjani, ki so v vzporednici iz prvega stoletja zbežali iz Judeje.« *

9. Kakšno spodbudo najdeš v Pavlovem nasvetu Hebrejcem?

⁹ Lahko si predstavljamo, kako težko je bilo tem kristjanom zapustiti skoraj vse, kar so imeli, in začeti na novo. Morali so zaupati Jehovu, da bo poskrbel za njihove osnovne potrebe. Pri tem pa so imeli pomoč. Pet let preden so Rimljani obkolili Jeruzalem, je apostol Pavel dal Hebrejcem nekaj dragocenih nasvetov: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, temveč bodite zadovoljni s tem, kar imate. On je namreč rekel: ‚Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.‘ Zato lahko polni poguma rečemo: ‚Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?‘« (Heb. 13:5, 6) Brez dvoma so se tisti, ki so si Pavlov nasvet vzeli k srcu še pred napadom Rimljanov, lažje prilagodili na bolj skromno življenje v svojem novem domu. Bili so prepričani, da bo Jehova poskrbel za njihove osnovne potrebe. Pavlove besede nam zagotavljajo, da smo lahko enako prepričani danes.

10. Katero »skrivnost« nam je povedal Pavel?

¹⁰ Pavel je Timoteju dal podoben nasvet, ki velja tudi za nas. Napisal je: »Če imamo torej hrano, obleko in streho  nad glavo, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:8) Ali to pomeni, da ne smemo uživati v dobri hrani, imeti lepega doma ali občasno kupiti nove obleke? Pavel ni tega rekel. Rekel je, da bi morali biti zadovoljni s tem, kar pač imamo v materialnem pogledu. (Fil. 4:12) To je bila Pavlova »skrivnost«. Naše najdragocenejše imetje je odnos z Jehovom, ne pa materialne stvari, ki jih imamo. (Hab. 3:17, 18)

11. Kaj se o tem, da smo zadovoljni s tem, kar imamo, naučimo iz Mojzesovih besed Izraelcem?

¹¹ Morda na to, kaj res potrebujemo, gledamo drugače kot Jehova. Razmislimo, kaj je Mojzes rekel Izraelcem, potem ko so 40 let preživeli v pustinji: »Jehova, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. On dobro ve, kako si potoval skozi to veliko pustinjo. Teh štirideset let je bil Jehova, tvoj Bog, s teboj. Ničesar ti ni manjkalo.« (5. Mojz. 2:7) Jehova je Izraelcem teh 40 let za hrano dajal mano. Njihova oblačila, s katerimi so prišli iz Egipta, se niso nikoli obrabila. (5. Mojz. 8:3, 4) Čeprav so nekateri menili, da vse to ni bilo dovolj, je Mojzes Izraelce spomnil, da so imeli vse, kar so potrebovali. Jehova bo vesel, če se naučimo biti zadovoljni s tem, kar imamo – če smo hvaležni za vsako najmanjšo stvar, ki nam jo da, in nanjo gledamo kot na blagoslov.

12. Kako vemo, da se David ni zanašal nase, ampak na Jehova?

¹² David je vedel, da je Jehova zvest in da zelo skrbi za tiste, ki ga imajo radi. Čeprav je bilo njegovo življenje v nevarnosti, ko je spisal 34. psalm, je z očmi vere videl »Jehovovega angela«, ki »tabori okrog« njega. (Ps. 34:7) Mogoče je David primerjal Jehovovega angela z vojakom, ki tabori na polju in vedno pozorno spremlja, ali prihaja sovražnik. David je bil zelo dober vojščak in Jehova mu je obljubil kraljestvo. Vendar se ni zanašal na to, da zna dobro metati s pračo ali uporabljati meč, da premaga sovražnika. (1. Sam. 16:13; 24:12) Zaupal je Bogu. Prepričan je bil, da Jehovov angel rešuje tiste, ki se bojijo Boga. Seveda danes ne pričakujemo, da nas bo Bog čudežno zaščitil, vendar vemo, da nihče, ki zaupa Jehovu, ne bo utrpel trajne škode.

13. Zakaj bomo videti ranljivi, ko nas bo napadel Gog iz Magoga, in zakaj nas ne bi smelo biti strah? (Glej sliko na naslovnici.)

¹³ V bližnji prihodnosti bo naše zaupanje v Jehova, da nas je sposoben zaščititi, preizkušeno. Ko bo Gog iz Magoga oziroma zveza narodov napadla Božje ljudstvo, bo videti, da so naša življenja v nevarnosti. Morali bomo biti prepričani, da nas Jehova lahko reši in da nas tudi bo. Narodom se bomo zdeli kot nemočne ovce, ki nimajo nobene zaščite. (Ezek. 38:10–12) Ne bomo oboroženi in ne bomo usposobljeni za boj. Narodi bodo v nas videli lahko tarčo. Ne bodo videli tega, kar z očmi vere vidimo mi – množice angelov, ki taborijo okoli Božjega ljudstva in so pripravljeni, da ga zaščitijo. Kako bi jih narodi sploh lahko videli? Nimajo vere v Boga. Res jih čaka veliko presenečenje, ko se bo za nas bojevala nebeška vojska! (Raz. 19:11, 14, 15)

14. Kaj lahko naredimo že danes, da bi se pripravili na prihodnost?

¹⁴ Kaj lahko naredimo danes, da bi se pripravili na prihodnost? Kot prvo, pravilno moramo gledati na materialne stvari in se zavedati, da jih bomo nekega dne morali pustiti za seboj. Kot drugo, biti moramo zadovoljni s tem, kar imamo, in najti največje veselje v svojem odnosu z Jehovom. Bolj ko poznamo našega Boga, bolj bomo prepričani, da nas lahko zaščiti, ko nas bo napadel Gog iz Magoga.

15. Iz katerih izkušenj v mladosti se je David naučil, da ga Jehova ne bo nikoli razočaral?

¹⁵ Razmislimo, kaj še je pomagalo Davidu in lahko pomaga tudi nam, da se pripravimo na preizkušnje. David je rekel: »Okusite in spoznajte, da je Jehova dober. Srečen tisti, ki se zateka k njemu.« (Ps. 34:8) Iz teh besed se vidi, zakaj je David vedel, da lahko računa na Jehovovo pomoč. Večinoma se je zanašal na Jehova in njegov Bog ga ni nikoli razočaral. Ko je bil še mlad, se je soočil s filistejskim velikanom Goljatom in je temu mogočnemu vojščaku rekel: »Danes te bo Jehova izročil v moje roke.« (1. Sam. 17:46) Kasneje je David služil kralju Savlu, ki ga je večkrat skušal ubiti. Toda z Davidom »je bil Jehova«.  (1. Sam. 18:12) Ker je v preteklosti izkusil Jehovovo pomoč, je vedel, da mu lahko pomaga v težavah.

16. Na katere praktične načine lahko okusimo Jehovovo dobroto?

¹⁶ Bolj ko se Jehovu pustimo voditi že danes, bolj bomo prepričani, da nas bo v prihodnosti rešil. Potrebujemo vero in voljo, da se zanesemo na Jehova. Delodajalca moramo morda prositi za dopust, da bi lahko obiskali zbor ali zborovanje, ali da bi nam prilagodil delovnik, da bi lahko obiskovali vse shode in več oznanjevali. Kaj pa, če delodajalec noče ugoditi naši prošnji in izgubimo službo? Ali verjamemo, da nas Jehova ne bo nikoli zapustil in da nam bo vedno priskrbel osnovne potrebščine? (Heb. 13:5) Mnogi, ki so v polnočasni službi, lahko iz osebnih izkušenj povedo, kako jim je Jehova pomagal, ko so ga najbolj potrebovali. Jehova je zvest.

17. Kaj je letni stavek za leto 2022 in zakaj je primeren?

¹⁷ Če imamo Jehova na svoji strani, nimamo nobenega razloga, da bi se bali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Naš Bog nas ne bo nikoli zapustil, dokler dajemo Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju. Vodstveni organ nas želi spomniti na to, da se že zdaj pripravimo za težke dneve, ki so pred nami, in da zaupamo Jehovu, da nam bo vedno pomagal. Zato je bil za letni stavek za leto 2022 izbran Psalm 34:10: Tistim, ki iščejo Jehova, ne bo manjkalo dobrega.