1. Kaj nas osrečuje, kot to pokaže 3. Janezovo 3, 4?

ALI si lahko predstavljaš, kako srečen je bil apostol Janez, ko je slišal, da so tisti, ki jim je pomagal spoznati resnico, še naprej zvesto služili Jehovu? Doživljali so številne težave in Janez si je močno prizadeval, da bi okrepil vero tem zvestim kristjanom, ki jih je imel za svoje duhovne otroke. Podobno smo srečni mi, ko se naši dobesedni ali duhovni otroci posvetijo Jehovu in mu vztrajno služijo. (Beri 3. Janezovo 3, 4.)

2. Zakaj je Janez napisal pisma?

² Janez je leta 98 n. št. verjetno živel v Efezu ali blizu njega. Morda se je tja preselil zatem, ko je bil osvobojen izgnanstva na otoku Patmos. Približno v tistem času ga je Jehova po svojem svetem duhu navedel, da je napisal tri pisma. Z njimi je želel spodbuditi zveste kristjane, da bi še naprej verovali v Jezusa in živeli v resnici.

3. Na katera vprašanja bomo odgovorili?

³ Janez je bil še zadnji živeči apostol in ga je skrbelo zaradi vpliva, ki so ga lažni učitelji imeli na občine. * (1. Jan. 2:18, 19, 26) Ti odpadniki so trdili, da poznajo Jehova, vendar niso ubogali njegovih zapovedi. Preglejmo navdihnjene nasvete, ki jih je dal Janez. Pri tem bomo odgovorili na tri vprašanja: Kaj pomeni živeti v resnici? Katere ovire moramo premagovati? In kako lahko  pomagamo drug drugemu ostati v resnici?

4. Kaj glede na to, kar piše v 1. Janezovem 2:3–6 in 2. Janezovem 4, 6, spada k temu, da živimo v resnici?

⁴ Da bi lahko živeli v resnici, moramo poznati resnico, ki jo najdemo v Božji Besedi, Svetem pismu. Poleg tega moramo izpolnjevati oziroma ubogati Jehovove zapovedi. (Beri 1. Janezovo 2:3–6; 2. Janezovo 4, 6.) Jezus je dal popoln zgled, kako ubogati Jehova. Pomemben način, kako ubogamo Jehova, je torej ta, da čim bolj natančno sledimo Jezusu. (Jan. 8:29; 1. Pet. 2:21)

5. O čem moramo biti prepričani?

⁵ Živeti v resnici pomeni, da moramo biti prepričani, da je Jehova Bog resnice in da je zato vse, kar nam govori po svoji Besedi, Svetem pismu, resnica. Prav tako moramo biti prepričani, da je Jezus obljubljeni Mesija. Mnogi danes dvomijo, da je bil Jezus maziljen za kralja Božjega kraljestva. Janez je opozoril, da obstaja »mnogo sleparjev«, ki bi lahko zavedli tiste, ki niso pripravljeni zagovarjati resnice o Jehovu in Jezusu. (2. Jan. 7–11) Janez je napisal: »Kdo je lažnivec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus res Kristus?« (1. Jan. 2:22) Edino preučevanje Božje Besede nam lahko pomaga, da nas ne bi kdo zavedel. Le tako spoznavamo Jehova in Jezusa. (Jan. 17:3) In samo tako se lahko prepričamo, da imamo resnico.

6. Katero oviro morajo premagati mladi kristjani?

⁶ Vsi kristjani moramo paziti, da nas ne bi zavedla človeška filozofija. (1. Jan. 2:26) Na to zanko morajo biti še posebej pozorni mladi kristjani. Alexia *, 25-letna sestra iz Francije, pravi: »Ko sem bila mlajša, so mi dvome povzročale svetne zamisli, kot so evolucijska teorija in človeške filozofije. Včasih so se mi takšne zamisli zdele privlačne. Vseeno pa sem menila, da ni prav, da poslušam to, kar se učim v šoli, ne da bi dala priložnost Jehovu.« Alexia je preučila knjigo Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali  ustvarjanjem?. V nekaj tednih so njeni dvomi izginili. Takole pravi: »Prepričala sem se, da Sveto pismo vsebuje resnico. Spoznala sem tudi, da življenje po svetopisemskih merilih prinaša veselje in mir.«

7. Kateremu pritisku se moramo upirati in zakaj?

⁷ Vsi kristjani, mlajši in starejši, se moramo upirati pritisku, da bi živeli dvojno življenje. Janez je poudaril, da ne moremo živeti v resnici in hkrati živeti nemoralno. (1. Jan. 1:6) Če želimo, da bi nas Bog odobraval sedaj in v prihodnosti, se moramo vesti tako, kot da bi bili pod žarometom. Pravzaprav ne moremo skriti nobenega greha, saj Jehova vidi vse, kar delamo. (Heb. 4:13)

8. Kaj moramo zavračati?

⁸ Zavračati moramo svetni pogled na greh. Apostol Janez je napisal: »Če rečemo ‚Brez greha smo‘, zavajamo sami sebe.« (1. Jan. 1:8) V Janezovih dneh so odpadniki trdili, da lahko posameznik namerno greši in je še vedno v dobrem odnosu z Bogom. Danes živimo med ljudmi, ki podobno razmišljajo. Številni trdijo, da verujejo v Boga, vendar se ne strinjajo z Jehovovim pogledom na greh, še posebej ko gre za spolnost. Pravijo, da je to, kar ima Jehova za greh, stvar osebne izbire oziroma alternativni življenjski slog.

9. Kako mladim koristi, če ostanejo zvesti svojemu svetopisemskemu prepričanju?

⁹ Mladi kristjani so morda še posebej pod pritiskom, da začnejo na nemoralno vedenje gledati tako kot njihovi sošolci ali sodelavci. To je doživel Aleksandar. Takole pravi: »Nekatere punce v šoli so pritiskale name, da bi imel z njimi spolne odnose. Rekle so, da sem gotovo homoseksualec, ker nimam punce.«  Če imaš podobne preizkušnje, ne pozabi, da ti to, da ostaneš zvest svojemu svetopisemskemu prepričanju, pomaga ohraniti samospoštovanje, zdravje, dobro čustveno počutje in prijateljstvo z Jehovom. Vsakič, ko se boš uprl skušnjavi, ti bo lažje delati to, kar je prav. Zapomni si tudi, da izkrivljen pogled, ki ga ima svet na spolnost, izvira od Satana. Zato takrat, ko zavrneš napačno ravnanje, premagaš Hudobnega. (1. Jan. 2:14)

10. Kako nam 1. Janezovo 1:9 pomaga, da služimo Jehovu s čisto vestjo?

¹⁰ Priznavamo, da ima Jehova pravico določati, kaj spada h grešnemu ravnanju. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da ne bi grešili. Toda če se nam to vseeno zgodi, greh priznamo Jehovu v molitvi. (Beri 1. Janezovo 1:9.) Če pa storimo hud greh, poiščemo pomoč pri starešinah, ki jih je Jehova postavil, da skrbijo za nas. (Jak. 5:14–16) Vendar nas ne bi smeli povsem prevzeti občutki krivde za pretekle napake. Zakaj ne? Ker je naš ljubeči Oče priskrbel odkupno žrtev svojega Sina, da so nam lahko odpuščeni grehi. Ko Jehova reče, da bo odpustil skesanemu grešniku, svojo besedo tudi drži. Zato nam nič ne more preprečiti, da bi služili Jehovu s čisto vestjo. (1. Jan. 2:1, 2, 12; 3:19, 20)

11. Kako se lahko zaščitimo pred zamislimi, ki bi lahko škodovale naši veri?

¹¹ Zavračati moramo odpadniške zamisli. Hudič že od začetka krščanske občine uporablja sleparje, da bi zasejal dvome v um Božjih zvestih služabnikov. Zato moramo znati razlikovati med dejstvi in lažmi. * Sovražniki nam morda skušajo s pomočjo interneta ali družbenih  omrežij spodkopati zaupanje v Jehova in ljubezen do bratov in sester. Ne pozabimo, kdo stoji za takšno propagando, zato jo zavrnimo! (1. Jan. 4:1, 6; Raz. 12:9)

12. Zakaj bi si morali krepiti vero v resnice, ki se jih učimo?

¹² Da bi lahko odbili Satanove napade, moramo poglobiti svoje zaupanje v Jezusa in njegovo vlogo v Božjem namenu. Poleg tega moramo zaupati edinemu posredniku, ki ga Jehova danes uporablja. (Mat. 24:45–47) Zaupanje si okrepimo z rednim preučevanjem Božje Besede. Če to delamo, je naša vera podobna drevesu, ki ima globoke korenine. Pavel je poudaril nekaj podobnega, ko je pisal občini v Kolosah. Rekel je: »Ker ste torej sprejeli Kristusa Jezusa, Gospoda, še naprej hodite v zedinjenosti z njim, ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri.« (Kol. 2:6, 7) Kristjana, ki ima močno vero, ne morejo niti Satan niti tisti, ki so pod njegovim vplivom, z ničimer omajati. (2. Jan. 8, 9)

13. Kaj moramo pričakovati in zakaj?

¹³ Pričakovati moramo, da nas bo svet sovražil. (1. Jan. 3:13) Janez nas spomni, da »ves svet [...] leži v oblasti Hudobnega«. (1. Jan. 5:19) Ko se ta stvarnost bliža koncu, je Satan vse bolj jezen. (Raz. 12:12) Ne uporablja samo prikritih oblik napada, kot je nemorala ali laži odpadnikov, ampak uporablja tudi silo. Satan ve, da mu je ostalo le še malo časa za to, da bi ustavil naše oznanjevanje ali nam zlomil vero. Zato ni presenetljivo, da je v številnih državah naše delo omejeno ali prepovedano. Kljub temu bratje in sestre tam vztrajajo. Dokazujejo, da lahko izidemo kot zmagovalci, ne glede na to, kaj z nami počne Satan.

14. Kako lahko med drugim pomagamo našim sovernikom, da ostanejo v resnici?

¹⁴ Da bi našim sovernikom pomagali ostati v resnici, moramo biti sočutni. (1. Jan. 3:10, 11, 16–18) Drug drugega ne bi smeli ljubiti samo takrat, ko gre vse dobro, ampak tudi, ko se pojavijo težave. Ali denimo poznaš koga, ki mu je umrla ljubljena oseba in potrebuje tolažbo ali praktično pomoč? Morda pa si slišal za sovernike, ki jih je prizadela naravna nesreča in potrebujejo pomoč pri obnovi kraljestvenih dvoran ali domov. Svoje ljubezni in sočutja do bratov in sester ne kažemo le z besedami, ampak, kar je še bolj pomembno, z dejanji.

15. Kaj moramo delati, kot to piše v 1. Janezovem 4:7, 8?

¹⁵ Svojega nebeškega Očeta posnemamo tako, da ljubimo drug drugega. (Beri 1. Janezovo 4:7, 8.) Pomemben način izkazovanja ljubezni je ta, da odpuščamo drug drugemu. Morda nas kdo prizadene, vendar se nam potem opraviči. Ljubezen pokažemo tako, da mu odpustimo in pozabimo na to, kar je naredil. (Kol. 3:13) Brat Aldo je doživel takšno preizkušnjo, ko je slišal, da je brat, katerega je spoštoval, žaljivo govoril o njegovem etničnem poreklu. Aldo pravi: »Nenehno sem prosil Jehova, naj mi pomaga, da do tega brata ne bi gojil negativnih čustev.« Toda naredil je še nekaj. Odločil se je, da ga bo povabil na oznanjevanje. Med oznanjevanjem je Aldo  bratu pojasnil, kako so ga njegove opazke prizadele. »Ko je brat slišal, kako sem se počutil zaradi njegovih žaljivih besed, se je opravičil,« pravi Aldo. »Iz tona njegovega glasu sem lahko zaznal, kako zelo je obžaloval to, kar je rekel. Razšla sva se kot prijatelja in na vse skupaj pozabila.«

16., 17. Kaj naj bi bili odločeni delati?

¹⁶ Apostol Janez se je zares ljubeče zanimal za duhovno dobro sovernikov in to se jasno vidi v nasvetih, ki jih je zapisal v svojih treh navdihnjenih pismih. Kako spodbudno je vedeti, da so moški in ženske, ki bodo s Kristusom vladali v nebesih, tako ljubeči, kot je bil Janez. (1. Jan. 2:27)

¹⁷ Vzemimo si k srcu nasvete, o katerih smo razpravljali. Bodimo odločeni, da bomo živeli v resnici in na vseh področjih svojega življenja ubogali Jehova. Preučujmo Božjo Besedo in ji zaupajmo. Pridobimo si močno vero v Jezusa. Zavračajmo človeške filozofije in odpadniške zamisli. Upirajmo se pritisku, da bi živeli dvojno življenje in se vdajali grehu. Živimo po Jehovovih visokih moralnih merilih. In pomagajmo svojim bratom in sestram, da bodo ostali močni, tako da odpustimo tistim, ki nas prizadenejo, in pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč. Če bomo tako ravnali, bomo kljub težavam, ki jih doživljamo, še naprej živeli v resnici.