1. Zakaj je modro, da smo pripravljeni na nesreče?

 PRIPRAVLJENOST rešuje življenja. Na primer, ko pride do kakšne nesreče, je za tiste, ki so pripravljeni nanjo, več verjetnosti, da bodo preživeli in da bodo lahko pomagali drugim. Neka evropska humanitarna organizacija pravi: »Dobra priprava lahko vse spremeni.«

2. Zakaj naj bi se pripravili na veliko stisko? (Matej 24:44)

² »Velika stiska« se bo začela nenadno. (Mat. 24:21) Ampak v nasprotju z mnogimi nesrečami za njo vemo, da prihaja. Jezus je pred okoli 2000 leti svojim sledilcem naročil, naj se pripravijo na ta dan. (Beri Matej 24:44.) Če bomo pripravljeni, bomo lažje zdržali to težko obdobje in pri tem pomagali tudi drugim. (Luk. 21:36)

3. Kako nam bodo zdržljivost, sočutnost in ljubezen pomagale, da bomo pripravljeni na veliko stisko?

³ Razmislimo o treh lastnostih, ki nam bodo pomagale, da bomo pripravljeni na veliko stisko. Kaj bomo naredili, če bomo morali oznanjevati ostro sporočilo obsodbe in nam bodo ljudje nasprotovali? (Raz. 16:21) Potrebovali bomo zdržljivost, da bomo ubogali Jehova in zaupali, da nas bo zaščitil. Kaj bomo naredili, če bodo naši bratje in sestre izgubili del svojega imetja ali pa bodo celo ostali brez vsega? (Hab. 3:17, 18) Potrebovali bomo sočutnost, da jim bomo pomagali. Kako se bomo odzvali, če bomo morali zaradi napada zveze narodov nekaj časa s soverniki živeti v majhnem prostoru? (Ezek. 38:10–12) Potrebovali bomo močno ljubezen, ki nam bo pomagala vztrajati v tem težkem obdobju.

4. Kako se iz Svetega pisma vidi, da moramo še naprej razvijati zdržljivost, sočutnost in ljubezen?

 ⁴ Božja Beseda nas spodbuja, da še naprej razvijamo zdržljivost, sočutnost in ljubezen. V Luku 21:19 piše: »Z zdržljivostjo boste ohranili svoje življenje.« V Kološanom 3:12 piše: »Oblecite si najglobljo sočutnost.« V 1. Tesaloničanom 4:9, 10 pa piše: »Bog vas je že poučil, da imejte radi drug drugega. [...] Spodbujamo pa vas, bratje, da se v tem še bolj trudite.« Vse to je bilo napisano učencem, ki so že kazali zdržljivost, sočutnost in ljubezen. Ampak te lastnosti so morali še naprej razvijati. Enako je z nami. V pomoč nam bo, če bomo pregledali, kako so vsako od teh lastnosti kazali kristjani v prvem stoletju. Videli bomo tudi, kako jih lahko posnemamo in se pripravimo na veliko stisko.

5. Kaj je kristjanom v prvem stoletju pomagalo, da so zdržali preizkušnje?

⁵ Kristjani v prvem stoletju so potrebovali zdržljivost. (Heb. 10:36) Imeli so enake težave kot ostali ljudje, ampak ker so bili kristjani, so imeli še dodatne težave. Mnoge od njih so preganjali judovski verski voditelji, rimske oblasti in celo njihovi domači. (Mat. 10:21) Poleg tega so se včasih znotraj občine morali boriti proti odpadnikom in njihovim razdiralnim naukom. (Apd. 20:29, 30) Ampak ti kristjani so vse to zdržali. (Raz. 2:3) Kaj jim je pomagalo? Razmišljali so o svetopisemskih zgledih zdržljivosti, na primer o Jobu. (Jak. 5:10, 11) Molili so za moč. (Apd. 4:29–31) In osredotočali so se na to, da jih bo Jehova za njihovo zdržljivost nagradil. (Apd. 5:41)

6. Kaj se naučiš iz tega, kako se je sestra Merita spoprijela z nasprotovanjem?

⁶ Tudi mi lahko zdržimo v stiskah, če redno preučujemo zglede zdržljivosti, ki jih najdemo v Božji Besedi in naših publikacijah, in o njih razmišljamo. To je pomagalo sestri Meriti iz Albanije, da je vztrajala kljub nasilnemu nasprotovanju družinskih članov. Takole pove: »Zelo me je spodbudilo svetopisemsko poročilo o Jobu. Ogromno je pretrpel, pa sploh ni vedel, kdo mu to povzroča. Kljub temu je rekel: ‚Dokler bom živ, se ne bom odrekel svoji značajnosti.‘ (Job 27:5) Ugotovila sem, da moje težave niso nič v primerjavi z Jobovimi. V nasprotju z njim sem jaz vsaj vedela, kdo stoji za njimi.«

7. Kaj je dobro, da se naučimo že danes, tudi če trenutno ne doživljamo kakšne težke preizkušnje?

⁷ Zdržljivost lahko razvijamo tudi tako, da se z Jehovom pogosto in iskreno pogovarjamo o svojih skrbeh. (Fil. 4:6; 1. Tes. 5:17) Mogoče trenutno ne doživljaš nobene hude preizkušnje. Ampak ali Jehova prosiš za vodstvo, tudi če si samo vznemirjen, zmeden ali pa enostavno ne veš, kaj bi naredil? Če že danes redno prosiš Boga, da ti pomaga pri vsakodnevnih težavah, se boš na njegovo pomoč zanašal tudi v prihodnosti, ko se boš soočal z večjimi preizkušnjami. Prepričan boš, da točno ve, kdaj in kako ti lahko najbolje pomaga. (Ps. 27:1, 3)

8. Kako Mirin zgled pokaže, da nas današnje preizkušnje lahko pripravijo na prihodnje? (Jakob 1:2–4) (Glej tudi sliko.)

⁸ Če zdržimo v preizkušnjah danes, je več verjetnosti, da bomo zdržali tudi v prihajajoči veliki stiski. (Rim. 5:3) Zakaj lahko to trdimo? Mnogi bratje in sestre  so ugotovili, da jih je vsaka preizkušnja pripravila na naslednjo. Ker so jo zdržali z Jehovovo pomočjo, jim je to okrepilo vero, da jim Jehova želi pomagati. Vera pa jim je pomagala zdržati naslednjo preizkušnjo. (Beri Jakob 1:2–4.) Da je to res, je ugotovila tudi Mira, ki je pionirka v Albaniji. Prizna, da ima včasih občutek, kot da je edina, ki ima toliko težav. Potem pa se spomni, kako vse ji je Jehova v zadnjih 20 letih pomagal. Reče si: Ostani zvesta. Ne dovoli, da gredo vsa ta leta in vse te bitke, v katerih si zmagala z Jehovovo pomočjo, v nič. Podobno kot Mira lahko tudi ti razmišljaš o tem, kako si z Jehovovo pomočjo zdržal v preteklosti. Bodi prepričan, da Jehova vidi vsakič, ko vztrajaš v preizkušnji, in da te bo nagradil. (Mat. 5:10–12) Tako boš do velike stiske razvil zdržljivost. Odločen boš, da vztrajaš še naprej.

9. Kako so bratje in sestre v sirski Antiohiji pokazali sočutje?

⁹ Razmislimo, kaj se je zgodilo, ko je kristjane v Judeji doletela velika lakota. Ko so za to izvedeli njihovi soverniki v sirski Antiohiji, je to v njih vzbudilo sočutje. Ampak to ni bilo vse. Sočutje jih je spodbudilo k dejanjem. Sklenili so, »da bo vsak po svojih zmožnostih daroval za brate v Judeji in da jim bodo zbrano pomoč poslali«. (Apd. 11:27–30) Čeprav so soverniki, ki jih je prizadela lakota, živeli daleč stran, so bili kristjani v Antiohiji odločeni, da jim pomagajo. (1. Jan. 3:17, 18)

10. Kako lahko pokažemo sočutje, ko sovernike prizadene kakšna nesreča? (Glej tudi sliko.)

¹⁰ Tudi mi lahko sočutno pomagamo sovernikom, ko izvemo, da jih je prizadela nesreča. Takoj smo pripravljeni pomagati – mogoče tako, da vprašamo starešine, kaj lahko naredimo, prispevamo za vsesvetovno delo ali molimo za tiste, ki jih je prizadela nesreča. b (Preg. 17:17) Na primer, leta 2020 je bilo po vsem svetu ustanovljenih več kot 950 odborov za pomoč ob nesrečah, ki so dobili nalogo, da skrbijo za vse, ki so med pandemijo covida-19 potrebovali pomoč. Res smo zelo hvaležni za vse, kar so organizirali ti odbori. Bratje in sestre so sovernikom iz sočutja priskrbeli materialno pomoč, nudili duhovno oporo in v nekaterih primerih popravili in ponovno zgradili domove in prostore za čaščenje. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:1–4.)

11. Kako s sočutno pomočjo slavimo našega nebeškega Očeta?

¹¹ Ko našim sovernikom sočutno pomagamo ob nesrečah, drugi opazijo našo požrtvovalnost. Leta 2019 je na primer orkan Dorian uničil kraljestveno dvorano na Bahamih. Ko so se bratje lotili gradnje nove dvorane, so nekega izvajalca, ki ni Priča, prosili za predračun za neko delo. Ampak on jim je rekel: »Nič vam ne bom zaračunal, [...] ne gradbene mehanizacije, ne dela, ne materiala. [...] To bi rad naredil za vašo organizacijo. Name je naredilo velik vtis, ko sem videl, kako pomagate drug drugemu.« Večina ljudi v svetu ne pozna Jehova. Mnogi pa opazijo, kaj delamo Jehovove priče. Res smo zelo veseli, da naša sočutna pomoč  sovernikom pritegne ljudi k tistemu, ki je »neizmerno usmiljen«. (Efež. 2:4)

12. Kako nas to, da smo sočutni danes, pripravlja na veliko stisko? (Razodetje 13:16, 17)

¹² Zakaj bomo morali med veliko stisko sočutno pomagati drug drugemu? Sveto pismo je napovedalo, da bodo tisti, ki ne podpirajo političnega sistema, doživljali težave. Težave doživljajo že danes in doživljali jih bodo tudi med veliko stisko. (Beri Razodetje 13:16, 17.) Naši bratje in sestre bodo morda potrebovali osnovne življenjske potrebščine. Če si bomo takrat sočutno pomagali, nas bo naš Kralj, Jezus Kristus, ko bo prišel izvršit obsodbo, povabil, naj podedujemo Kraljestvo. (Mat. 25:34–40)

13. Kako so glede na Rimljanom 15:7 kristjani v prvem stoletju med sabo krepili vezi ljubezni?

¹³ Ljubezen je bila razpoznavni znak kristjanov v prvem stoletju. Ampak ali je bilo to, da so si med sabo izkazovali ljubezen, vedno enostavno? Razmislimo o tem, kako raznolika je bila občina v Rimu. V tej občini niso bili samo Judje, ki so odraščali z Mojzesovim Zakonikom, ampak tudi Nejudje, ki so imeli povsem drugačno preteklost. Nekateri kristjani so verjetno bili sužnji, drugi pa svobodni – mogoče celo lastniki sužnjev. Kako je kristjanom uspelo, da so kljub tem razlikam imeli drug drugega radi? Apostol Pavel jih je spodbudil: »Prisrčno sprejemajte drug drugega.« (Beri Rimljanom 15:7.) Kaj je mislil s tem? Izraz, ki je tukaj preveden s »prisrčno sprejemajte«, pomeni nekoga prijazno oziroma gostoljubno sprejeti, na primer v svoj dom ali krog prijateljev. Pavel je Filemonu naročil, naj pobeglega sužnja Onezima prijazno sprejme. (Filem. 17) Priskila in Akvila sta k sebi povabila Apola, ki o krščanstvu ni vedel toliko kot onadva. (Apd. 18:26) Ti kristjani niso dovolili, da razlike ustvarjajo razdore med njimi, ampak so prisrčno sprejemali drug drugega.

14. Kako sta Anna in njen mož drugim izkazala ljubezen?

¹⁴ Tudi mi lahko pokažemo ljubezen svojim bratom in sestram, tako da jih sprejmemo v svoj krog prijateljev. Pogosto jih bo to spodbudilo, da bodo tudi oni izkazali ljubezen nam. (2. Kor. 6:11–13) Razmislimo, kaj sta doživela Anna in njen mož. Kmalu zatem, ko sta se preselila na novo misijonarsko dodelitev v Zahodni Afriki, je izbruhnila pandemija covida-19. Ker zaradi pandemije nista mogla biti v živo z brati in sestrami iz nove občine, jima je bilo težko splesti nova prijateljstva. Kaj sta naredila? Brate in sestre sta poklicala po videokonferenci in jim povedala, da jih želita bolje spoznati. Njuna ljubeča pozornost jih je ganila, zato so ju tudi sami začeli večkrat klicati in jima pošiljati sporočila. Zakaj sta se tako potrudila spoznati sovernike v novi občini? Anna pove: »Nikoli ne bom pozabila bratov in sester, ki so meni in moji družini izkazali ljubezen v dobrih in slabih časih. Njihov zgled me motivira, da delam enako.«

15. Kaj se glede ljubezni do sovernikov naučimo od Vanesse? (Glej tudi sliko.)

¹⁵ V mnogih občinah so bratje in sestre, ki imajo različno preteklost in različno osebnost. Zaradi takšne raznolikosti nam mogoče ni enostavno kazati ljubezni vsem sovernikom v občini, ampak to  nam lahko uspe, če se osredotočamo na njihove dobre lastnosti. Sestri Vanessi z Nove Zelandije je bilo v preteklosti težko shajati z nekaterimi v občini. Odločila se je, da se od tistih, ki so ji s svojo osebnostjo šli na živce, ne bo oddaljila, ampak da bo z njimi preživela več časa. To ji je pomagalo, da je videla, zakaj jih ima Jehova rad. Povedala je: »Odkar je moj mož postal okrajni nadzornik, čas preživljava s še več brati in sestrami, ki imajo različne osebnosti. Zdaj se lažje razumem z vsemi in mi je všeč raznolikost. Očitno je všeč tudi Jehovu, drugače k sebi ne bi pritegnil tako zelo različnih ljudi.« Ko se na druge naučimo gledati tako, kot nanje gleda Jehova, dokazujemo, da jih imamo radi. (2. Kor. 8:24)

16. Zakaj bo ljubezen med veliko stisko tako zelo pomembna? (Glej tudi sliko.)

¹⁶ Med veliko stisko bo to, da se imamo radi med sabo, življenjskega pomena. Kje bomo našli zavetje, ko se bo začela velika stiska? Razmislimo, kaj je Jehova naročil svojemu ljudstvu, ko je bil napaden starodavni Babilon. Rekel je: »Pojdi, moje ljudstvo, vstopi v svoje sobe, kjer boš na varnem, in zapri vrata za seboj. Skrij se za malo časa, dokler ne mine moja jeza.« (Iza. 26:20) Mogoče bomo morali med veliko stisko ubogati enaka navodila. Izraz »sobe, kjer boš na varnem« se morda nanaša na naše občine. Jehova obljublja, da nas bo med veliko stisko ščitil, če mu bomo še naprej enotno služili z našimi brati in sestrami. Zato se moramo že zdaj močno truditi, da jih ne samo prenašamo, ampak da jih imamo iskreno radi. Od tega bo morda odvisno naše preživetje!

17. Zakaj je pomembno, da se že zdaj pripravimo na veliko stisko?

¹⁷ »Jehovov veliki dan« bo pomenil stisko za vse človeštvo. (Zef. 1:14, 15) Trpelo bo tudi Jehovovo ljudstvo. Ampak če se pripravimo že zdaj, bomo lahko ostali mirni in pomagali drugim. Zdržali bomo lahko vse preizkušnje, ki nas še čakajo. Ko bodo soverniki trpeli, jim bomo po svojih najboljših močeh sočutno pomagali in poskrbeli za njihove potrebe. In ostali bomo tesno povezani z našimi brati in sestrami, ki smo se jih naučili ljubiti. Jehova nas bo potem nagradil z večnim življenjem v svetu, kjer bodo nesreče in težave samo še preteklost. (Iza. 65:17)