1. V katerem pogledu moramo kristjani biti podobni drevesu? (Glej tudi sliko.)

 »VETER ne zlomi drevesa, ki se lahko upogne.« Ta pregovor poudari pomembno lastnost, zaradi katere lahko nekatera drevesa uspevajo. To je fleksibilnost. Da bi kot kristjani duhovno uspevali, moramo biti fleksibilni oziroma prilagodljivi. Kako lahko pokažemo, da smo takšni? Tako da smo razumni. Prilagodimo se, ko se nam spremenijo življenjske okoliščine, in spoštujemo poglede in odločitve drugih.

2. Katere lastnosti nam bodo pomagale, da se bomo lažje prilagajali spremembam, in kaj bomo pogledali v tem članku?

² Ker je Jehova razumen, ga želimo v tem posnemati. Trudimo se biti tudi ponižni in sočutni. V tem članku bomo videli, kako so takšne lastnosti pomagale nekaterim kristjanom, da so se uspešno spoprijeli s spremembami v življenju. Videli bomo tudi, kako lahko te lastnosti pomagajo nam. Najprej pa poglejmo, kaj se lahko naučimo od Jehova in Jezusa, ki sta popoln zgled razumnosti.

3. S čim je Jehova dokazal, da je razumen?

³ Za Jehova je v Svetem pismu rečeno, da je »skala«, ker je neomajen in nepremakljiv. (5. Mojz. 32:4) Vendar je tudi razumen. Ker se razmere v svetu stalno spreminjajo, se temu prilagodi, da izpolni svoj namen. Jehova nas  je ustvaril po svoji podobi, zato smo se tudi mi sposobni prilagoditi novim okoliščinam. Jasna svetopisemska načela, ki nam jih je priskrbel, nam pomagajo, da sprejemamo modre odločitve ne glede na to, s čim se spoprijemamo. Čeprav je Jehova »skala«, je s svojim zgledom in načeli, ki nam jih je dal, dokazal, da je tudi razumen.

4. Iz katerega primera se vidi, da je Jehova razumen? (3. Mojzesova 5:7, 11)

⁴ Vse, kar Jehova dela, je popolno in razumno. Pri svojem ravnanju z ljudmi ni prezahteven oziroma tog. Razmislimo na primer, kako je Jehova razumnost pokazal v odnosu do Izraelcev. Zavedal se je, da so nekateri bogati, drugi pa revni, zato ni od vseh zahteval enakih žrtev. V nekaterih primerih je dovolil, da je Izraelec daroval v skladu s svojimi okoliščinami. (Beri 3. Mojzesova 5:7, 11.)

5. Iz katerih primerov se vidi, da je Jehova ponižen in sočuten?

⁵ Ponižnost in sočutnost spodbujata Jehova, da je razumen. Njegova ponižnost je na primer bila očitna, ko se je odločil uničiti hudobne ljudi v Sodomi. V mesto je poslal dva angela, da bi pravičnemu Lotu naročila, naj pobegne v gore. Toda Lota je bilo tega strah. Zato je vztrajno prosil, da z družino pobegne v Zoar, majhno mesto, ki bi prav tako moralo biti uničeno. Jehova bi lahko od Lota zahteval, da naredi točno tako, kot mu je rekel. Ampak tega ni naredil. Uslišal je Lotovo prošnjo, čeprav je to pomenilo, da ne bo uničil Zoarja. (1. Mojz. 19:18–22) Stoletja kasneje je Jehova sočutje pokazal prebivalcem Niniv. K njim je poslal svojega preroka Jona s sporočilom, da bo mesto kmalu doletelo uničenje. Ampak ko so se Ninivljani pokesali, so se Jehovu zasmilili in zato je mestu prizanesel. (Jona 3:1, 10; 4:10, 11)

6. Kako je Jezus posnemal Jehova v razumnosti?

⁶ Jezus je posnemal Jehova v razumnosti. Na zemljo je bil poslan, da bi oznanjeval Izraelcem, ki so bili »kakor izgubljene ovce«. Toda pri tem je bil razumen. Ob neki priložnosti je k njemu prišla ženska, ki ni bila Izraelka, in ga rotila, naj ozdravi njeno hčerko, ki so jo zelo mučili demoni. Jezus je sočutno ustregel njeni prošnji in ji hčerko ozdravil. (Mat. 15:21–28) Razmislimo o še enem primeru. Jezus je med svojim služenjem na zemlji jasno povedal: »Kdor [...] se meni pred ljudmi odreče, se bom tudi jaz odrekel njemu pred svojim Očetom.« (Mat. 10:33) Ampak ali se je odrekel Petru, ki ga je trikrat zatajil? Ne. Upošteval je, da se Peter resnično kesa in da mu je drugače zvest. Ko je Jezus vstal od mrtvih, se je Petru prikazal in mu verjetno zagotovil, da mu je odpustil in da ga ima še vedno rad. (Luk. 24:33, 34)

7. Po čem želimo biti znani glede na Filipljanom 4:5?

 ⁷ Videli smo, da sta Bog Jehova in Jezus Kristus razumna. Kaj pa mi? Jehova pričakuje, da ju v tem posnemamo. (Beri Filipljanom 4:5.) Lahko se vprašaš: Ali me drugi vidijo kot razumnega, popustljivega in tolerantnega? Ali pa me vidijo kot togega, strogega ali trmastega? Ali vztrajam pri tem, da morajo drugi narediti stvari točno tako, kot jaz mislim, da je treba? Ali pa prisluhnem drugim in upoštevam njihove želje, kadar koli je to možno? Bolj ko smo razumni, bolj smo podobni Jehovu in Jezusu. Razmislimo o dveh področjih, na katerih moramo pokazati razumnost: ko se nam spremenijo okoliščine in ko se pogledi in odločitve drugih razlikujejo od naših.

8. Kaj nam lahko pomaga, da smo razumni, ko se nam spremenijo okoliščine? (Glej tudi podčrtno opombo.)

⁸ Razumnost med drugim pokažemo tako, da smo fleksibilni, ko se nam spremenijo okoliščine. Zaradi takšnih sprememb lahko imamo težave, za katere si nismo nikoli mislili, da jih bomo imeli. Lahko se nam nenadoma poslabša zdravje. Mogoče se nam zaradi nenadnih gospodarskih in političnih sprememb življenje povsem obrne na glavo. (Prid. 9:11; 1. Kor. 7:31) Težko nam je lahko tudi, ko dobimo novo nalogo v Jehovovi organizaciji. Ne glede na to, kaj doživimo, se lahko uspešno prilagodimo novim okoliščinam, če upoštevamo naslednje štiri korake: 1. sprejmimo trenutno situacijo, 2. glejmo naprej, 3. osredotočimo se na pozitivne stvari in 4. naredimo kaj za druge. b Poglejmo, kako so ti koraki koristili nekaterim bratom in sestram.

9. Kako se je neki misijonarski par spoprijel z nepričakovanim težkim obdobjem?

⁹ Sprejmimo trenutno situacijo. Emanuele in Francesca sta bila kot misijonarja dodeljena v tujino. Ravno ko sta se začela učiti novega jezika in spoznavati brate in sestre v novi občini, je izbruhnila pandemija covida-19 in zaradi tega se z drugimi nista mogla družiti v živo. Nato je Francesci nenadoma umrla mama. Francesca si je zelo želela, da bi lahko bila z družino, ampak zaradi pandemije se ni mogla vrniti domov. Kaj ji je pomagalo v tem težkem obdobju? Kot prvo, Emanuele in Francesca sta skupaj molila za modrost, da bi znala jemati vsak dan posebej. Jehova je na njune molitve odgovarjal tako, da jima je po svoji organizaciji ob pravem času dajal to, kar sta potrebovala. Zelo ju je na primer okrepila izjava brata iz nekega videoposnetka: »Prej ko se sprijaznimo z novimi okoliščinami, prej smo lahko spet veseli in izkoristimo te nove priložnosti, da služimo Jehovu in pomagamo drugim.« c Kot drugo, odločila sta se, da se bosta izboljšala v oznanjevanju po telefonu, in uspelo jima je začeti svetopisemski tečaj. Kot tretje, hvaležno sta sprejela spodbude in pomoč bratov in sester. Na primer, neka pozorna sestra jima je eno leto vsak dan pošiljala kratka sporočila s svetopisemsko vrstico. Če tudi mi podobno sprejmemo nove okoliščine, lahko najdemo  zadovoljstvo v tem, kar lahko naredimo.

10. Kako se je neka sestra prilagodila veliki spremembi?

¹⁰ Glejmo naprej in osredotočimo se na pozitivne stvari. Sestra Christina, ki je iz Romunije in živi na Japonskem, je bila razočarana, ko je bila angleška občina, ki jo je obiskovala, ukinjena. Kljub temu ni razmišljala o preteklosti, ampak se je odločila, da bo dala vse od sebe v japonski občini in da bo po svojih najboljših močeh oznanjevala v japonščini. Zato je bivšo sodelavko vprašala, ali bi ji pomagala pri učenju japonščine. Sodelavka se je strinjala, da pri učenju uporabljata Sveto pismo in brošuro Uživaj življenje vso večnost!. Tako se je Christina naučila boljše govoriti japonščino, sodelavka pa je želela več spoznati o Svetem pismu. Če gledamo naprej in smo pozitivni, nam lahko nepričakovane spremembe prinesejo nepričakovane blagoslove.

11. Kaj je pomagalo nekima zakoncema, ko sta se znašla v finančni stiski?

¹¹ Naredimo kaj za druge. Neka zakonca, ki živita v državi, kjer je naše delo prepovedano, sta zaradi gospodarske krize izgubila redni dohodek. Kako sta se prilagodila novim okoliščinam? Najprej sta poenostavila svoje življenje. Poleg tega sta se odločila, da se bosta namesto na svoje težave raje osredotočala na to, kako lahko z oznanjevanjem kar najbolj pomagata drugim. (Apd. 20:35) Mož je povedal: »Ker sva več oznanjevala, sva bila bolj osredotočena na izpolnjevanje Božje volje kot pa na negativne misli.« Ko se nam spremenijo okoliščine, še naprej pomagajmo drugim, še posebej tako, da jim oznanjujemo.

12. Kako nam lahko Pavlov zgled pomaga, da smo na oznanjevanju bolj prilagodljivi?

¹² Na oznanjevanju moramo biti fleksibilni. Ljudje, ki jih srečamo, imajo različna prepričanja in prihajajo iz različnih kultur. Apostol Pavel je bil prilagodljiv in v tem nam je lahko za zgled. Jezus ga je postavil za »apostola narodom«. (Rim. 11:13) Oznanjeval je Judom, Grkom, intelektualcem, preprostim ljudem, dostojanstvenikom in kraljem. Da je lahko dosegel srce tako različnih ljudi, je »vsakršnim ljudem [...] postal vse«. (1. Kor. 9:19–23) Skrbno je razmišljal o tem, od kod prihajajo in kaj verjamejo. To mu je pomagalo, da je svoj pristop prilagodil vsakemu človeku posebej. Tudi mi smo lahko bolj učinkoviti na oznanjevanju, če smo iznajdljivi in se prilagodimo sogovorniku.

13. Česa se lahko glede na 1. Korinčanom 8:9 ognemo, če spoštujemo poglede drugih?

¹³ Razumnost nam tudi pomaga, da spoštujemo poglede drugih. Poglejmo nekaj primerov. Nekatere naše sestre se rade ličijo, druge pa ne. Nekateri kristjani so se odločili, da bodo v zmernih količinah pili alkohol, drugi pa so se odločili, da ga sploh ne bodo pili. Vsi kristjani si želijo, da bi bili zdravi, ampak se na tem področju različno odločajo. Če mislimo, da je naš pogled edini pravilen, in če druge poskušamo prepričati, da delajo enako kot mi, smo jim lahko v spotiko in povzročamo razdore. Tega vsekakor ne želimo! (Beri 1. Korinčanom 8:9; 10:23, 24.) Razmislimo o dveh področjih, na katerih nam upoštevanje svetopisemskih načel lahko pomaga,  da ostajamo uravnovešeni in ohranjamo mir s soverniki.

14. Katera svetopisemska načela bi nas morala voditi pri oblačenju in urejanju?

¹⁴ Oblačenje in urejanje. Jehova nam ni dal strogih pravil glede oblačenja, dal pa nam je načela, po katerih naj bi se ravnali. Oblačiti bi se morali na način, ki slavi Boga, in pri tem kazati zdravo presojo, »skromnost in razumnost«. (1. Tim. 2:9, 10; 1. Pet. 3:3) Zato s svojim oblačenjem ne želimo usmerjati pozornosti nase. Svetopisemska načela lahko pomagajo tudi starešinam, da ne postavljajo svojih pravil glede tega, kako se morajo bratje in sestre oblačiti in kakšno frizuro morajo imeti. Na primer, starešine v neki občini so želeli pomagati nekaterim mladim bratom, ki so imeli frizuro, ki je bila takrat zelo popularna. Lasje so bili sicer kratko postriženi, vendar zelo razmršeni. Starešine so se spraševali, kako bi jim lahko svetovali, ne da bi pri tem postavljali pravila. Okrajni nadzornik jim je predlagal, naj bratom rečejo: »Če si na odru in občinstvo več pozornosti posveča tvojemu izgledu kot pa temu, kar govoriš, potem s tvojim oblačenjem in urejanjem nekaj ni v redu.« To je mladim bratom pomagalo, da so razumeli, kaj morajo narediti, ne da bi starešine postavili kakšno pravilo. d

15. Kateri svetopisemski zakoni in načela nas vodijo, ko se odločamo glede zdravja? (Rimljanom 14:5)

¹⁵ Skrb za zdravje. Vsak kristjan se mora sam odločiti, kako bo skrbel za svoje zdravje. (Gal. 6:5) V Svetem pismu je zapisanih samo nekaj določnih zakonov, ki jih moramo upoštevati glede zdravljenja, na primer naj se vzdržujemo  krvi in ogibamo spiritizma. (Apd. 15:20; Gal. 5:19, 20) Vse ostalo je stvar osebne odločitve. Nekateri posamezniki se odločajo samo za uradno medicino, drugi pa tudi za alternativno. Ne glede na to, kako močno smo prepričani, da je neka oblika zdravljenja koristna ali škodljiva, moramo spoštovati pravico bratov in sester, da sami sprejemajo odločitve glede zdravljenja. V zvezi s tem moramo imeti v mislih naslednje: 1. Samo pod vlado Božjega kraljestva bodo povsem in trajno odstranjene vse zdravstvene težave. (Iza. 33:24) 2. Vsak kristjan mora biti »popolnoma prepričan«, kaj je najboljše za njega. (Beri Rimljanom 14:5.) 3. Nočemo soditi drugih niti jim nastavljati ovir. (Rim. 14:13) 4. Kristjani ravnamo v skladu z ljubeznijo in se zavedamo, da je enotnost občine pomembnejša od naše osebne pravice do odločanja. (Rim. 14:15, 19, 20) Če te točke ohranjamo v mislih, bomo še naprej v dobrih odnosih z našimi brati in sestrami in tako prispevali k miru v občini.

16. Kako lahko starešina pokaže razumnost, ko sodeluje z drugimi starešinami? (Glej tudi sliko.)

¹⁶ Starešine morajo biti za zgled v razumnosti. (1. Tim. 3:2, 3) Na primer, starešina, ki je starejši od drugih starešin, ne bi smel pričakovati, da bo njegovo mnenje vedno sprejeto samo zaradi njegove starosti. Zaveda se, da lahko Jehovov duh spodbudi kogar koli v starešinstvu, da pove nekaj, kar bo prispevalo k modri odločitvi. In če ni kršeno nobeno svetopisemsko načelo, razumen starešina z veseljem podpre odločitev večine, tudi če je mnenja, da bi bila drugačna odločitev boljša.

17. Kako so blagoslovljeni kristjani, ki so razumni?

¹⁷ Če smo razumni, smo bogato blagoslovljeni. Boljše se razumemo z našimi brati in sestrami in v občini vlada mir. Druženje z brati in sestrami, ki imajo različne osebnosti in prihajajo iz različnih kultur, nam prinaša veselje. Kljub temu da smo tako različni, to ne ovira naše enotnosti. In kar je najpomembnejše, srečni smo, ker vemo, da s tem posnemamo našega razumnega Boga, Jehova.