30. PREUČEVALNI ČLANEK
PESEM 36: »Varuj svoje srce«
Kaj se lahko naučiš od izraelskih kraljev?
Spet boste videli razliko med pravičnim in hudobnim, med človekom, ki služi Bogu, in človekom, ki mu ne služi. (MAL. 3:18)
TEMA
To, da bomo izvedeli, kako je Jehova gledal na izraelske kralje, nam bo pomagalo ugotoviti, katere stvari so mu pomembne pri njegovih častilcih danes.
1., 2. Kaj iz Svetega pisma izvemo o nekaterih izraelskih kraljih?
V SVETEM PISMU je omenjenih več kot 40 moških, ki so vladali kot izraelski kralji. a O nekaterih izmed njih izvemo zanimive podrobnosti. Na primer, celo nekateri dobri kralji so včasih naredili kaj slabega. Razmislimo o dobrem kralju Davidu. Jehova je rekel: »Moj služabnik David [...] mi je služil z vsem srcem. On je vedno delal to, kar je prav v mojih očeh.« (1. kra. 14:8) Kljub temu je ta moški zagrešil spolno nemoralo s poročeno žensko in naredil načrt, da v bitki ubije njenega moža. (2. Sam. 11:4, 14, 15)
2 Po drugi strani pa so mnogi nezvesti kralji naredili tudi kakšno dobro stvar. Razmislimo o Roboamu. V Jehovovih očeh je delal to, »kar je slabo«. (2. krn. 12:14) Ampak naredil je tudi nekaj dobrih stvari. Na primer, ubogal je Jehova, ko mu je ta naročil, naj se ne bojuje proti desetim Izraelovim rodovom in naj jim pusti, da si izberejo svojega kralja. Prav tako je utrdil veliko mest in s tem zaščitil Božje ljudstvo pred sovražniki. (1. kra. 12:21–24; 2. krn. 11:5–12)
3. Katero pomembno vprašanje se nam postavlja in kaj bomo pogledali v tem članku?
3 Videli smo, da so izraelski kralji delali dobre in slabe stvari. Zato se nam postavlja pomembno vprašanje: Na podlagi česa se je potem Jehova odločil, ali je neki kralj v njegovih očeh zvest? Odgovor na to vprašanje nam bo pomagal razumeti, kaj Jehova pričakuje od nas danes. Pogledali bomo tri dejavnike, ki jih je Jehova očitno upošteval pri izraelskih kraljih: kakšno je bilo njihovo stanje srca, ali so se pokesali in ali so ga častili na pravi način.
NJIHOVO SRCE JE BILO POPOLNOMA VDANO JEHOVU
4. Kaj je bila ena razlika med zvestimi in nezvestimi kralji?
4 Kralji, ki so ugajali Jehovu, so ga častili s celotnim srcem. b Dobri kralj Jozafat »je z vsem srcem služil Jehovu«. (2. krn. 22:9) Navdihnjeno poročilo o kralju Josiju pravi: »Pred njim pa tudi za njim ni bilo takšnega kralja, kot je bil on, ki bi se vrnil k Jehovu in mu služil z vsem srcem.« (2. kra. 23:25) Kaj pa kralj Salomon, ki je v svojih kasnejših letih delal to, kar je slabo? »Njegovo srce ni bilo več popolnoma vdano Bogu Jehovu.« (1. kra. 11:4) Glede še enega nezvestega kralja, Abijama, pa v Svetem pismu piše: »Njegovo srce ni bilo popolnoma vdano Bogu Jehovu.« (1. kra. 15:3)
5. Pojasni, kaj pomeni Jehovu služiti s celotnim srcem.
5 Kaj pomeni Jehovu služiti s celotnim srcem? Oseba, ki Jehovu služi z vsem srcem, mu ne služi samo zaradi tega, ker ve, da mu mora služiti. Ne, služi mu iz ljubezni in vdanosti. Poleg tega to ljubezen in vdanost ohranja skozi celotno svoje življenje.
6. Kako lahko Jehovu služimo s celotnim srcem? (Pregovori 4:23; Matej 5:29, 30)
6 Kako lahko posnemamo zveste kralje in Jehovu služimo s celotnim srcem? Tako da se ogibamo slabih vplivov. Na primer, neprimerno razvedrilo, slaba družba in razmišljanje o tem, kako obogateti, lahko razdelijo naše srce. Če ugotovimo, da naša ljubezen do Jehova ni več tako močna, moramo nemudoma ukrepati in spremeniti svoje razmišljanje. (Beri Pregovori 4:23; Matej 5:29, 30.)
7. Zakaj je pomembno, da se ogibamo slabih vplivov?
7 Ne smemo dovoliti, da naše srce postane razdeljeno. Če nismo pazljivi, lahko začnemo razmišljati, da slabe stvari ne morejo vplivati na nas, če več naredimo za Jehova. Naj ponazorimo. Predstavljaj si, da je zunaj zelo mrzlo in vetrovno. Ko prideš domov, vklopiš gretje. Ampak ali bi ti to gretje kaj koristilo, če bi pustil vrata odprta? Mrzel zrak bi hitro napolnil hišo. Kaj je bistvo? Narediti moramo več kot samo to, da uživamo duhovno hrano, ki »ogreje« naš odnos z Jehovom. Zapreti moramo vrata neprimernim vplivom, tako da »mrzel zrak« tega sveta, torej napačna stališča, ne pride v naše srce in ga razdeli. (Efež. 2:2)
POKESALI SO SE ZA SVOJE GREHE
8., 9. Kako sta se kralj David in kralj Ezekija odzvala na nasvet, ki sta ga dobila? (Glej tudi sliko.)
8 Kot smo že omenili, je kralj David hudo grešil. Ampak ko ga je prerok Natan pokaral, se je ponižno pokesal. (2. Sam. 12:13) Iz njegovih besed, ki so zapisane v 51. psalmu, lahko vidimo, da je bilo njegovo kesanje iskreno. Ni se samo pretvarjal, da mu je žal, zato da bi preslepil Natana ali da bi se ognil kazni. (Ps. 51:3, 4, 17, nadpis)
9 Tudi kralj Ezekija je grešil proti Bogu. V Svetem pismu piše: »Njegovo srce se je namreč prevzelo in zato se je Bog razjezil na njega, na Judovce in na Jeruzalemčane.« (2. krn. 32:25) Zakaj se je Ezekija prevzel? Mogoče zato, ker si je pridobil veliko bogastvo, ker je premagal Asirce ali ker je bil čudežno ozdravljen smrtonosne bolezni. Morda je ravno zaradi ponosa Babiloncem razkazal svoje bogastvo, zaradi česar ga je prerok Izaija pokaral. (2. kra. 20:12–18) Ampak tako kot David se je tudi Ezekija ponižno pokesal. (2. krn. 32:26) Na koncu je Jehova zanj rekel, da je bil zvest kraj, ki je delal to, »kar je prav«. (2. kra. 18:3)
Kralj David in kralj Ezekija sta se ponižno pokesala, ko sta bila pokarana za greh, ki sta ga naredila. (Glej odstavka 8, 9.)
10. Kako se je na nasvet odzval kralj Amazija?
10 Po drugi strani pa je Judov kralj Amazija delal to, kar je prav, »vendar ne z vsem srcem«. (2. krn. 25:2) Kaj je naredil narobe? Potem ko mu je Jehova pomagal premagati Edomce, se je začel klanjati njihovim bogovom. c Ko ga je Jehovov prerok glede tega opomnil, je trmasto zavrnil njegov nasvet. (2. krn. 25:14–16)
11. Kaj moramo glede na 2. Korinčanom 7:9, 11 delati, da bi nam Jehova odpustil? (Glej tudi slike.)
11 Kaj se naučimo iz teh primerov? Moramo se pokesati za svoje grehe in se po svojih najboljših močeh truditi, da jih ne ponavljamo. Kaj pa, če od starešin dobimo nasvet, mogoče celo za na videz nepomembno stvar? Ne bi smeli misliti, da nas Jehova nima več rad ali da imajo starešine nekaj proti nam. Celo dobri izraelski kralji so morali kdaj dobiti nasvet ali biti pokarani. (Heb. 12:6) Ko torej dobimo nasvet, bi morali 1. nasvet ponižno sprejeti, 2. narediti potrebne spremembe in 3. še naprej s celim srcem služiti Jehovu. Če se pokesamo za svoje grehe, nam bo Jehova odpustil. (Beri 2. Korinčanom 7:9, 11.)
Ko dobimo nasvet, bi morali 1. nasvet ponižno sprejeti, 2. narediti potrebne spremembe in 3. še naprej s celim srcem služiti Jehovu. (Glej odstavek 11.) f
JEHOVA SO ČASTILI NA PRAVI NAČIN
12. V čem še so bili zvesti kralji drugačni?
12 Kralji, ki so bili za Jehova zvesti, so ga častili na pravi način in so k temu spodbujali tudi ljudstvo. Kot smo videli, so imeli napake, ampak Jehovu so bili povsem vdani in so se trudili, da bi deželo očistili malikov. d
13. Zakaj je bil kralj Ahab v Jehovovih očeh nezvest?
13 Kaj pa kralji, ki so bili v Jehovovih očeh nezvesti? Seveda ni bilo vse, kar so naredili, slabo. Celo hudobni kralj Ahab je pokazal neko mero ponižnosti in žalosti, ko je bil Nabod umorjen. (1. kra. 21:27–29) Poleg tega je zgradil mesta in Izraelcem izboril zmage. (1. kra. 20:21, 29; 22:39) Ampak Ahab je bil znan po tem, da je pod vplivom svoje žene častil krive bogove. Za to se ni nikoli pokesal. (1. kra. 21:25, 26)
14. a) Zakaj je bil kralj Roboam v Jehovovih očeh nezvest? b) Kaj je bilo značilno za vladanje nezvestih kraljev?
14 Razmislimo o še enem nezvestem kralju, Roboamu. Kot smo že omenili, je med svojim vladanjem naredil kar nekaj dobrih stvari. Ampak ko se je njegovo kraljestvo utrdilo, je nehal ravnati po Jehovovem Zakoniku in začel častiti krive bogove. (2. krn. 12:1) Od takrat naprej je nekaj časa častil krive bogove, nekaj časa pa Jehova. (1. kra. 14:21–24) Roboam in Ahab nista bila edina kralja, ki sta se oddaljila od pravega čaščenja. Pravzaprav je večina nezvestih kraljev na nek način podpirala krivo čaščenje. Torej je bilo za Jehova takrat, ko se je odločal, ali je neki kralj dober ali slab, zelo pomembno, ali ga časti na pravi način.
15. Zakaj je za Jehova pomembno, da se ga časti na pravi način?
15 Zakaj je bilo za Jehova to, na kakšen način ga častijo kralji, tako pomembno? Kot prvo, kralji so bili odgovorni, da Božjemu ljudstvu pomagajo, da pravilno časti Jehova. Čaščenje krivih bogov je vodilo tudi v druge resne grehe in krivice. (Ozej 4:1, 2) Poleg tega so bili kralji in drugi Izraelci posvečeni Jehovu. Zato Sveto pismo njihovo čaščenje krivih bogov primerja s prešuštvom. (Jer. 3:8, 9) Človek, ki zagreši prešuštvo, greši proti svojemu zakoncu – nekomu, ki bi mu moral biti najbolj zvest – in ga s tem zelo prizadene. Podobno posvečeni Jehovovi služabniki, ki častijo krive bogove, grešijo proti Jehovu osebno, kar ga zelo boli. e (5. Mojz. 4:23, 24)
16. V čem se pravični ljudje v Jehovovih očeh razlikujejo od hudobnih?
16 Kaj se naučimo iz tega? Jasno je, da moramo biti odločeni, da se ogibamo krivega čaščenja. Ampak to ni dovolj. Jehova moramo pravilno častiti in biti s tem zelo zaposleni. Prerok Malahija je jasno pokazal, po čem se dobri ljudje v Jehovovih očeh razlikujejo od slabih. Napisal je: »Spet boste videli razliko med pravičnim in hudobnim, med človekom, ki služi Bogu, in človekom, ki mu ne služi.« (Mal. 3:18) Zato ne smemo ničemur, niti našim napakam in nepopolnosti, dovoliti, da nas odvrne od služenja Bogu. To, da nehamo služiti Jehovu, je samo po sebi resen greh.
17. Zakaj moramo biti previdni, koga izberemo za svojega zakonca?
17 Ali si samski in bi se rad poročil? Malahijeve besede ti lahko pomagajo izbrati pravega zakonca. Razmisli o naslednjem: Nekdo ima mogoče lepe lastnosti, ampak če ne služi pravemu Bogu, ali je potem v Jehovovih očeh pravičen? (2. Kor. 6:14) Če se boš s to osebo poročil, ali ti bo pomagala ostati zvest Jehovu? Ne pozabi, da so poganske žene kralja Salomona mogoče imele nekatere dobre lastnosti. Ampak niso častile Jehova in zato so postopoma zapeljale Salomonovo srce h krivemu čaščenju. (1. kra. 11:1, 4)
18. Kaj naj bi starši učili svoje otroke?
18 Starši, s pomočjo svetopisemskih poročil o kraljih lahko v svoje otroke vcepite gorečnost za čaščenje Jehova. Pomagajte jim, da bodo razumeli, da je Jehova na kralje gledal kot na dobre samo, če so ga častili na pravi način. Z besedami in zgledom jih učite, da imajo duhovne stvari, kot so preučevanje Svetega pisma, obiskovanje shodov in oznanjevanje, prednost pred vsemi drugimi dejavnostmi. (Mat. 6:33) Drugače lahko vaši otroci pridejo do zaključka, da biti Jehovova priča pravzaprav pomeni biti del »družinske religije«. Zaradi tega lahko pravo čaščenje v svojem življenju dajo na drugo mesto ali pa Jehova celo povsem zapustijo.
19. Kakšno upanje obstaja za tiste, ki so nehali služiti Jehovu? (Glej tudi okvir » K Jehovu se lahko vrneš!«.)
19 Ali za tistega, ki je nehal služiti Jehovu, obstaja kakšno upanje? Seveda, saj se lahko pokesa in vrne k pravemu čaščenju. Da bi to naredil, mora biti ponižen in sprejeti pomoč občinskih starešin. (Jak. 5:14) Ampak vsak tak trud se zelo izplača, saj se tako lahko vrne k Jehovu!
20. Kako bo Jehova gledal na nas, če bomo posnemali zveste kralje?
20 Kaj smo se torej naučili od izraelskih kraljev? Podobni smo lahko zvestim kraljem, če je naše srce popolnoma vdano Jehovu. Učimo se iz svojih napak, pokesajmo se in naredimo potrebne spremembe. In vedno ohranimo v mislih, kako pomembno je, da Jehova častimo na pravi način. Če boš ostal zvest Jehovu, bo nate gledal kot na pravičnega.
PESEM 45: Premišljevanje mojega srca
a V tem članku se izraz »izraelski kralji« nanaša na vse kralje, ki so vladali Jehovovemu ljudstvu, ne glede na to, ali so vladali dvorodovnemu Judovemu kraljestvu, desetrodovnemu Izraelovemu kraljestvu ali vsem dvanajstim rodovom.
b POJASNILO IZRAZA: V Svetem pismu je beseda »srce« pogosto uporabljena za opis človekove notranjosti, v kar so zajete tudi posameznikove želje, misli, značaj, pogledi, sposobnosti, motivi in cilji.
c Očitno je bilo običajno, da so poganski kralji častili bogove narodov, ki so jih premagali.
d Kralj Asa je naredil nekaj hudih grehov. (2. krn. 16:7, 10) Kljub temu Sveto pismo o njem govori pozitivno. Čeprav je na začetku zavrnil nasvet, je možno, da se je kasneje pokesal. Kakor koli že, Jehova je očitno pri njem videl več dobrega kot slabega. Pomembno je, da je Asa častil samo Jehova in se je trudil iz celotnega kraljestva odstraniti malike. (1. kra. 15:11–13; 2. krn. 14:2–5)
e Vidimo lahko, da je pravo čaščenje za Jehova zelo pomembno, saj sta prvi dve zapovedi v Mojzesovem Zakoniku prepovedovali čaščenje kogar koli ali česar koli razen Jehova. (2. Mojz. 20:1–6)
f OPIS SLIK: Mlad starešina izrazi skrb glede pitja alkohola nekega brata. Brat ponižno sprejme nasvet, naredi potrebne spremembe in še naprej zvesto služi Jehovu.
