1., 2. a) Pred čim je Jezus posvaril svoje učence? b) Zakaj so učenci podlegli svoji šibkosti? (Glej tudi slike.)

 »DUH je sicer voljan, toda telo je šibko.« a (Mat. 26:41b) S temi besedami je Jezus pokazal, da razume naše nepopolno stanje. Ampak njegove besede zajemajo tudi svarilo: Pazite se pretirane samozavesti! Istega večera, nekaj časa pred tem, ko je Jezus izrekel te besede, so učenci samozavestno trdili, da ga ne bodo nikoli zapustili. (Mat. 26:35) Imeli so dobre motive, ampak niso se zavedali, kako hitro se lahko zlomijo pod pritiskom. Zato jih je Jezus posvaril: »Bedite in molite, da ne boste podlegli skušnjavi.« (Mat. 26:41a)

² Na žalost učenci niso bedeli. Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus aretiran? Ali so ostali z njim ali pa so podlegli skušnjavi in pobegnili? Ker niso bili pripravljeni, so naredili točno to, kar so rekli, da nikoli ne bodo. Jezusa so zapustili. (Mat. 26:56)

3. a) Zakaj ne smemo biti pretirano samozavestni, če želimo ostati zvesti Jehovu? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

³ Paziti moramo, da ne bi postali preveč samozavestni. Seveda smo odločeni, da ne bomo ničemur dovolili, da nas oddalji od Jehova. Vseeno smo nepopolni in lahko  hitro podležemo skušnjavi. (Rim. 5:12; 7:21–23) Nepričakovano bi se lahko znašli v okoliščinah, ko bi nas mikalo narediti kaj napačnega. Da bi ostali zvesti Jehovu in njegovemu Sinu, moramo upoštevati Jezusov nasvet in paziti, da ne podležemo skušnjavi. Ta članek nam bo pri tem pomagal. Najprej bomo pogledali, na katerih področjih moramo biti še posebej pazljivi. Potem bomo videli, kako se lahko pred skušnjavami zaščitimo. Na koncu pa bomo govorili o tem, kako lahko ostanemo budni in vedno pazimo, da ne podležemo skušnjavam.

ZAVEDAJ SE SVOJIH ŠIBKOSTI

4., 5. Zakaj se moramo paziti tudi na videz majhnih grehov?

⁴ Celo grehi, ki so videti majhni, lahko oslabijo naš odnos z Jehovom. Poleg tega nas lahko vodijo do resnih grehov.

⁵ Vsi smo kdaj v skušnjavi, da bi naredili kaj napačnega. Ampak vsak od nas ima svoje šibkosti. Nekateri so bolj nagnjeni k temu, da naredijo kakšen hud greh, drugi, da se zapletejo v nečisto vedenje, spet drugi pa, da podležejo svetnemu razmišljanju. Na primer, nekdo se bori s skušnjavo, da bi zagrešil spolno nemoralo. Kdo drug je močno nagnjen k nečistim navadam, kot je samozadovoljevanje ali gledanje pornografije. Kdo drug pa se bori s strahom pred ljudmi, ponosom, jezo ali čim drugim. Je tako, kot je rekel Jakob: »Vsak je preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi.« (Jak. 1:14)

6. Glede česa moramo biti iskreni?

⁶ Ali veš, na katerih področjih je tebi najtežje ostati zvest Jehovu? Zelo nevarno je, če ignoriramo svoje šibkosti ali če mislimo, da smo dovolj močni, da ne bomo nikoli grešili. (1. Jan. 1:8) Pavel je rekel, da lahko celo tisti, ki so »duhovno zreli«, podležejo skušnjavi, če niso pazljivi. (Gal. 6:1) Biti moramo iskreni sami s sabo in si priznati, na katerih področjih smo šibki. (2. Kor. 13:5)

7. Čemu moramo posvetiti posebno pozornost? Ponazori.

⁷ Kaj naj bi naredil, ko ugotoviš, na katerih področjih je največ možnosti, da podležeš skušnjavi? Trudi se na teh področjih izboljšati, tako da se boš lahko skušnjavam upiral. Naj ponazorimo.  Najbolj ranljiv del mestnega obzidja v svetopisemskih časih so bila vrata. Zato je bilo pri vratih največ stražarjev. Podobno moramo tudi mi posebno pozornost posvetiti tistim področjem, na katerih smo najbolj ranljivi. (1. Kor. 9:27)

KAKO SE LAHKO ZAŠČITIŠ PRED SKUŠNJAVAMI

8., 9. Kako bi lahko mlad fant, o katerem govori 7. poglavje knjige Pregovori, preprečil, da bi naredil hud greh? (Pregovori 7:8, 9, 13, 14, 21)

⁸ Kako se lahko zaščitiš pred skušnjavami? Razmisli, kaj se lahko naučiš od mladega fanta, o katerem govori 7. poglavje knjige Pregovori. Z nemoralno žensko je zagrešil spolno nemoralo. V 22. vrstici zanj piše, da »je šel takoj za njo«. Iz tega se nam mogoče zdi, da se je kar naenkrat in hitro ujel v zanko. Ampak iz predhodnih vrstic vidimo, da je že prej sprejel nemodre odločitve, ki so ga postopoma vodile do greha.

⁹ Kaj ga je pripeljalo do tega greha? Najprej to, da je v večernem času šel »po ulici blizu vogala« nemoralne ženske. Potem je začel korakati proti njeni hiši. (Beri Pregovori 7:8, 9.) Ko jo je videl, se ni obrnil stran. Dovolil je, da ga je poljubila, in jo poslušal, ko je govorila o mirovnih žrtvah, ki jih je darovala – mogoče zato, da bi ga prepričala, da ni slaba oseba. (Beri Pregovori 7:13, 14, 21.) Če bi se mladi fant ognil tem nevarnostim, bi se zaščitil pred skušnjavo in grehom.

10. Kako bi lahko nekdo danes naredil isto napako, kot jo je naredil mladi fant iz knjige Pregovori?

¹⁰ To poročilo pokaže, kaj se lahko zgodi vsakemu Jehovovemu častilcu. Mogoče kdo naredi resen greh in kasneje misli, da se je vse zgodilo tako »hitro«. Ali pa mogoče reče: »Sploh ne vem kako, enostavno se je zgodilo!« Ampak če malo razmisli o tem, kar se je dejansko zgodilo, bo verjetno ugotovil, da so ga do greha vodile nemodre odločitve. Mogoče je imel slabo družbo, neprimerno razvedrilo ali pa je pogosto zahajal na vprašljive kraje – bodisi dobesedno ali pa na spletu. Verjetno je tudi nehal moliti, brati Sveto pismo, obiskovati shode ali oznanjevati. Mogoče do njegovega greha pravzaprav ni prišlo kar naenkrat, enako kot je bilo v primeru mladega fanta iz knjige Pregovori.

11. Česa bi se morali ogibati, da ne bi grešili?

¹¹ Kaj se naučimo? Ni dovolj, da se samo ogibamo greha, ampak se moramo ogibati tudi odločitev, ki nas lahko vodijo do greha. To je pojasnil Salomon, zatem ko je opisal, kaj se je zgodilo mlademu fantu. Glede nemoralne ženske je povedal: »Ne zahajaj na njene steze.« (Preg. 7:25) Glede takšne pokvarjene ženske je še rekel: »Drži se daleč stran od nje, ne približuj se vhodu v njeno hišo.« (Preg. 5:3, 8) Torej se lahko pred grehom zaščitimo tako, da se ogibamo okoliščin, ki bi lahko vodile do njega. b To mogoče pomeni, da se bomo ogibali celo stvari, ki same po sebi niso napačne, ampak vemo, da nas lahko vodijo v skušnjavo. (Mat. 5:29, 30)

12. Kaj se je Job odločil in kako mu je to pomagalo, da se je upiral skušnjavam? (Job 31:1)

¹² Da se bomo ogibali okoliščin, ki bi  nas lahko vodile v greh, moramo biti glede tega trdno odločeni. Točno to je naredil Job. S svojimi očmi je »sklenil dogovor«, da ne bo poželjivo gledal drugih žensk. (Beri Job 31:1.) Ta odločitev mu je pomagala, da se ni nikoli niti znašel v skušnjavi, da bi zagrešil prešuštvo. Tudi mi moramo biti trdno odločeni, da se ogibamo vsega, kar bi nas lahko vodilo v skušnjavo.

13. Zakaj moramo paziti, o čem razmišljamo? (Glej tudi slike.)

¹³ Paziti moramo tudi na svoje razmišljanje. (2. Mojz. 20:17) Nekateri so prepričani, da ni nič narobe, če fantazirajo o neprimernih željah, vse dokler teh želj ne uresničijo. Ampak takšno razmišljanje je napačno. Oseba, ki vedno znova premišljuje o nečem, kar je napačno, si bo to vedno bolj želela narediti. Na nek način si sama ustvari skušnjavo, ki se ji mora zdaj upirati. Seveda se vsem nam občasno pojavijo napačne misli. Ampak pomembno je, da te misli takoj zavrnemo in jih nadomestimo s primernimi. Tako preprečimo, da bi napačne misli v nas zrasle v močne želje, s katerimi se je težko boriti in bi nas lahko pripeljale do resnega greha. (Fil. 4:8; Kol. 3:2; Jak. 1:13–15)

14. Kaj še nam lahko pomaga, da ne zaidemo v skušnjavo?

¹⁴ Povsem moramo biti prepričani, da nam upoštevanje Jehovovih zakonov vedno koristi. Mogoče včasih svoje misli in želje težko uskladimo s tem, kar je všeč Jehovu. Ampak če bomo to naredili, bomo občutili notranji mir in pravo srečo.

15. Kako nam bo razvijanje primernih želj pomagalo, da se bomo upirali skušnjavam?

¹⁵ Razvijati moramo primerne želje. Če se naučimo sovražiti slabo in ljubiti dobro, bomo še bolj odločeni, da delamo to, kar je prav, in se ogibamo situacij, ki bi nas lahko privedle do greha.  (Amos 5:15) Primerne želje nam bodo tudi pomagale, da se bomo uprli skušnjavam, ki jih nismo mogli predvideti ali preprečiti.

16. Kako nam lahko duhovne dejavnosti pomagajo, da smo vedno pazljivi? (Glej tudi slike.)

¹⁶ Kako lahko razvijamo primerne želje? Tako da smo čim bolj zaposleni z duhovnimi dejavnostmi. Ko smo na krščanskih shodih in ko oznanjujemo, krepimo željo, da razveseljujemo Jehova. Zato takrat nismo v skušnjavi, da bi naredili kaj narobe. (Mat. 28:19, 20; Heb. 10:24, 25) Ko beremo in preučujemo Božjo Besedo in o prebranem razmišljamo, krepimo svojo ljubezen do tega, kar je dobro, in še bolj sovražimo to, kar je slabo. (Joz. 1:8; Ps. 1:2, 3; 119:97, 101) Ne pozabimo tudi, da je Jezus svojim učencem rekel: »Molite, da ne boste podlegli skušnjavi.« (Mat. 26:41) Ko čas preživljamo s svojim nebeškim Očetom, tako da k njemu molimo, se okoristimo njegove pomoči in smo še bolj odločeni, da ga razveseljujemo. (Jak. 4:8)

NIKOLI NE NEHAJ BITI PAZLJIV

17. Katera šibkost je Petru delala težave?

¹⁷ Nekaterih napačnih nagnjenj se lahko povsem rešimo. Druga pa nam lahko še naprej delajo težave. Razmislimo o primeru apostola Petra. Podlegel je strahu pred ljudmi in zaradi tega trikrat zatajil Jezusa. (Mat. 26:69–75) Ko je pred sanhedrinom pogumno oznanjeval, je izgledalo, kot da je ta strah premagal. (Apd. 5:27–29) Ampak nekaj let kasneje se je »iz strahu pred obrezanimi« nehal družiti z nejudovskimi kristjani. (Gal. 2:11, 12) Njegov strah pred ljudmi se je vrnil. Mogoče se ga ni nikoli povsem znebil.

18. Kaj se lahko zgodi z nekaterimi našimi napačnimi nagnjenji?

¹⁸ Tudi mi se lahko znajdemo v podobni situaciji. Kako? Napačno nagnjenje, za katero smo mislili, da ga nimamo več, se mogoče ponovno pojavi. Neki brat na primer prizna: »Pornografije nisem gledal že 10 let in bil sem prepričan, da tega problema nimam več. Ampak ta moja  šibkost je bila kot nevarna žival, ki se je skrivala in čakala na najboljši čas za napad.« Pohvalno je, da ta brat ni obupal. Ugotovil je, da se bo moral vsak dan truditi, da se bo upiral tej razvadi – mogoče vse svoje življenje v tem starem svetu. S pomočjo svoje žene in občinskih starešin si je postavil še strožje meje, da se je lahko upiral pornografiji.

19. Kaj lahko narediš, če neke svoje šibkosti še nisi premagal?

¹⁹ Kaj lahko naredimo, da nas šibkost, ki je še nismo premagali, ne navede, da storimo kaj napačnega? Upoštevati moramo Jezusov nasvet: »Bedite.« Tudi takrat, ko se počutiš močnega, se ogibaj situacij, ki bi te lahko pripeljale v skušnjavo. (1. Kor. 10:12) Še naprej se trudi delati to, kar ti pomaga, da se skušnjavi upiraš. V Pregovorih 28:14 piše: »Kdor vedno pazi na svoje ravnanje, je srečen.« (2. Pet. 3:14)

KAKO TI KORISTI, ČE SE UPIRAŠ SKUŠNJAVAM

20., 21. a) Kako nam koristi, če se upiramo skušnjavam? b) Kaj bo Jehova naredil za nas, če bomo mi naredili svoj del? (2. Korinčanom 4:7)

²⁰ Lahko smo prepričani, da se splača boriti proti skušnjavam. Začasni grešni užitki nas nikoli ne morejo tako osrečiti, kot nas osreči življenje po Jehovovih merilih. (Heb. 11:25; Ps. 19:8) O tem smo lahko prepričani, ker smo ustvarjeni, da živimo tako, kot želi Jehova. (1. Mojz. 1:27) Če to delamo, imamo čisto vest in lahko upamo na večno življenje. (1. Tim. 6:12; 2. Tim. 1:3; Juda 20, 21)

²¹ Res je, »telo je šibko«. Vseeno to ne pomeni, da smo nemočni. Moč, ki jo potrebujemo, nam bo dal Jehova. (Beri 2. Korinčanom 4:7.) Ampak bodimo pozorni, da nam bo Jehova dal moč, ki presega običajno. Naša odgovornost pa je, da se vsak dan po svojih najboljših močeh trudimo upirati skušnjavam. Če naredimo svoj del, smo lahko prepričani, da bo Jehova odgovoril na naše molitve in nam dal dodatno moč, ki jo potrebujemo. (1. Kor. 10:13) Ja, z Jehovovo pomočjo se lahko uspešno upremo vsaki skušnjavi!