Ti predstavljajo nebeško vojsko, ki je sodelovala pri uničenju Jeruzalema in bo sodelovala tudi pri uničenju Satanove hudobne stvarnosti v harmagedonu. Zakaj je to popravljeno razumevanje logično?

Ezekiel je imel videnje, v katerem je videl slabe stvari, ki so se dogajale v odpadniškem Jeruzalemu, preden naj bi bilo to mesto leta 607 pr. n. št. uničeno. Nato pa je videl še dogodke, ki so vodili do uničenja mesta. Zagledal je šest mož s pokončevalnim orožjem. Med njimi je videl tudi moža »v platnenem oblačilu«, ki je imel »pisarski pribor«. (Ezek. 8:6–12; 9:2, 3) Temu možu je bilo rečeno: »Pojdi skozi mesto [. . .] in ljudem, ki vzdihujejo in stokajo zaradi vseh gnusob, ki se dogajajo v njem, nariši znamenje na čelo.« Nato je bilo možem s pokončevalnim orožjem naročeno, naj pobijejo vse v mestu, ki na sebi nimajo znamenja. (Ezek. 9:4–7) Kaj se naučimo iz tega videnja in kdo je mož s pisarskim priborom?

Ta prerokba je bila izrečena leta 612 pr. n. št. in se je prvič izpolnila, ko je babilonska vojska uničila Jeruzalem – samo pet let po dani prerokbi. Poganskim Babiloncem je bilo sicer dovoljeno, da uničijo Jeruzalem, toda v resnici so imeli vlogo Jehovovih sodnih izvrševalcev. (Jer. 25:9, 15–18) Jehova jih je namreč uporabil za to, da je kaznoval svoje odpadniško ljudstvo. Vendar uničenje ni bilo vsesplošno. Pravični niso bili uničeni skupaj s hudobnimi. Jehova je ljubeče poskrbel, da so bili rešeni tisti Judje, ki se niso strinjali z gnusobami, ki so se dogajale v mestu.

Ezekiel ni sodeloval niti pri zaznamovanju ljudi niti pri pokončevanju. Izvrševanje sodbe so vodili angeli. Ta prerokba nam omogoča, da lahko vidimo, kaj se je tako rekoč dogajalo za kulisami, v samih nebesih. Jehova svojim angelom ni le naročil, naj uničijo hudobne, ampak jim je tudi rekel, naj ohranijo pravične pri življenju. *

V preteklosti smo pojasnjevali, da mož s pisarskim priborom v sodobni izpolnitvi predstavlja maziljeni preostanek. Mislili smo, da tisti, ki se ugodno odzovejo na sporočilo, ki ga oznanjujemo, že danes dobijo znamenje za preživetje. V zadnjih letih pa je postalo jasno, da moramo to razlago popraviti. Glede na to, kar piše v Mateju 25:31–33, je Jezus tisti, ki sodi ljudem. Dokončno jim bo sodil med veliko stisko. Takrat bo ovcam podobne ljudi, ki bodo preživeli, ločil od kozlom podobnih ljudi, ki bodo uničeni.

Kaj se torej glede na popravljeno razumevanje naučimo iz Ezekielovega videnja? Vsaj pet stvari:

1. V času pred uničenjem Jeruzalema je Ezekiel skupaj z Jeremijem služil kot stražar, tako kakor je pred tem že Izaija. Danes Jehova uporablja majhno skupino svojih maziljenih služabnikov, da po njih deli hrano svojemu ljudstvu in svari druge pred izbruhom velike stiske. Pravzaprav vsi Kristusovi služabniki sodelujejo pri razglašanju svarila. (Mat. 24:45–47)

2. Ezekiel ni sodeloval pri dobesednem zaznamovanju tistih, ki naj bi preživeli. Tudi današnji Božji služabniki tega ne delajo. Njihova naloga je preprosto ta, da posredujejo Jehovovo  sporočilo. To oznanjevanje pa nadzorujejo angeli. (Raz. 14:6)

3. V Ezekielovih dneh ni nihče dobil dobesednega znamenja na čelo. Danes je enako. Kaj morajo ljudje narediti, da bi bili simbolično zaznamovani za preživetje? Morajo se ugodno odzvati na oznanjevanje, si nadeti krščansko osebnost, se posvetiti Jehovu in zvestovdano podpirati Kristusove brate. (Mat. 25:35–40) Tisti, ki vse to delajo, bodo med prihajajočo veliko stisko prejeli znamenje za preživetje.

4. V novodobni izpolnitvi mož s pisarskim priborom predstavlja Jezusa Kristusa, ki bo nevidno človeškim očem zaznamoval tiste, ki bodo preživeli. Člani velike množice bodo prejeli znamenje, ko bodo med sojenjem v veliki stiski spoznani za ovce. Tako jim bo omogočeno, da prejmejo večno življenje na zemlji. (Mat. 25:34, 46) *

5. V novodobni izpolnitvi šest mož s pokončevalnim orožjem predstavlja Jezusovo nebeško vojsko z Jezusom na čelu. Ta vojska bo kmalu uničila narode in vso hudobijo. (Ezek. 9:2, 6, 7; Raz. 19:11–21)

Razumevanje teh dragocenih resnic okrepi naše zaupanje v to, da Jehova ne uniči pravičnih skupaj s hudobnimi. (2. Pet. 2:9; 3:9) Prav tako nas to spomni, kako pomembno je danes oznanjevati. Vsakdo mora slišati svarilo, preden pride konec! (Mat. 24:14)