1., 2. a) Kaj je Jezus prosil v svoji zadnji molitvi z apostoli? b) Zaradi česa je bil morda Jezus zaskrbljen glede enotnosti?

JEZUS je bil med zadnjo večerjo s svojimi apostoli zaskrbljen glede enotnosti. Ko je molil z njimi, je spregovoril o svoji želji, da bi bili vsi njegovi učenci eno, tako kakor sta on in njegov Oče eno. (Beri Janez 17:20, 21.) S svojo enotnostjo bi odlično pričevali in jasno dokazali, da je Jehova poslal Jezusa na zemljo, da bi delal njegovo voljo. Prepoznavni znak pravih Jezusovih učencev naj bi bila ljubezen, ki bi prispevala k njihovi enotnosti. (Jan. 13:34, 35)

² To, da je Jezus poudarjal enotnost, je razumljivo. Med apostoli je opazil sledi neenotnosti oziroma nesložnosti, kar se je zgodilo tudi tistega večera. Podobno kot že v preteklosti je med apostoli spet prišlo do prerekanja o tem, »kdo od njih naj bi bil največji«. (Luk. 22:24–27; Mar. 9:33, 34) Nekoč prej sta Jakob in Janez prosila Jezusa, naj jima zagotovi položaja ob sebi v svojem Kraljestvu. (Mar. 10:35–40)

3. Kateri dejavniki so morda prispevali k pomanjkanju enotnosti med Kristusovimi učenci in katera vprašanja bomo obravnavali?

³ Vendar želja po ugledu ni bila edini morebitni vzrok za neenotnost med Kristusovimi učenci. Prebivalci dežele so  bili razdeljeni zaradi sovraštva in predsodkov. Jezusovi učenci so morali premagati takšne občutke. V tem članku bomo obravnavali naslednja vprašanja: Kako se je Jezus spoprijemal s predsodki? Kako je pomagal svojim učencem, da so se naučili z drugimi ravnati nepristransko in biti zares enotni? In kako bo njegov pouk pomagal nam, da ostanemo enotni?

4. Povej, s katerimi predsodki se je spoprijemal Jezus.

⁴ Sam Jezus se je moral spoprijeti s predsodki. Ko je Filip povedal Natanaelu, da je našel Mesija, je ta odvrnil: »Ali iz Názareta sploh more priti kaj dobrega?« (Jan. 1:46) Očitno je Natanael poznal prerokbo iz Miha 5:2 in menil, da je Nazaret preveč nepomemben, da bi bil Mesijev domači kraj. Podobno so ugledni Judejci prezirali Jezusa, ker je bil Galilejec. (Jan. 7:52) Številni Judejci so na prebivalce Galileje gledali kot na manjvredne. Drugi Judje so skušali Jezusa užaliti tako, da so mu rekli Samarijan. (Jan. 8:48) Samarijani so bili etnično in versko drugačni od Judov. Tako Judejci kot Galilejci so kaj malo spoštovali Samarijane in so se jih izogibali. (Jan. 4:9)

5. S katerimi predsodki so se srečevali Jezusovi učenci?

⁵ Podobno so judovski verski voditelji zaničevali Jezusove učence. Farizeji so jih prištevali med prekleto množico. (Jan. 7:47–49) Da, vse, ki se niso šolali na rabinskih šolah ali pa se niso ravnali po njihovih izročilih, so imeli za prezira vredne in preproste. (Apd. 4:13) Predsodki, katerih žrtev so bili Jezus in njegovi učenci, so izvirali iz verskih, socialnih in etničnih razkolov. S predsodki so bili okuženi tudi učenci. Da bi bili enotni, so morali spremeniti svoj način razmišljanja.

6. Povej primera, ki pokažeta, kako lahko predsodki vplivajo na nas.

⁶ Danes je večina med nami obkrožena s predsodki. Lahko smo njihova žrtev ali pa jih morda gojimo sami. »Ker sem se osredinjala na krivice, ki so jih doživljali in jih še vedno doživljajo Aborigini, sem vse bolj sovražila belopolte ljudi,« pojasni sestra, ki sedaj pionira v Avstraliji. »Takšno sovraštvo je podžgalo tudi slabo ravnanje, ki sem ga osebno doživela.« Neki brat iz Kanade je omenil predsodke, ki jih je nekoč imel glede jezika. »Menil sem, da so francosko govoreči ljudje večvredni,« priznava. »In začel sem sovražiti angleško govoreče ljudi.«

7. Kako se je Jezus spoprijemal s predsodki?

⁷ Predsodki v današnjem času so lahko močno zakoreninjeni, tako kot so bili v Jezusovih dneh. Kako se je Jezus spoprijemal z njimi? Kot prvo, predsodke je zavračal, tako da je bil povsem nepristranski. Oznanjeval je bogatim in revnim, farizejem in Samarijanom, celo davkarjem in grešnikom. Kot drugo, učencem je s svojim poučevanjem in zgledom pokazal, da morajo premagati sumničavost ali nestrpnost do drugih.

8. Katero osnovno načelo je temelj krščanske enotnosti? Pojasni.

⁸ Jezus je svoje učence naučil osnovno načelo, ki je temelj za našo enotnost. Rekel je: »Vsi vi pa ste bratje.« (Beri Matej 23:8, 9.) Resda smo »bratje«, ker smo vsi Adamovi potomci. (Apd. 17:26)  Ampak to ni vse. Jezus je razložil, da so njegovi učenci bratje in sestre zato, ker priznavajo Jehova za svojega nebeškega Očeta. (Mat. 12:50) Poleg tega so postali člani velike duhovne družine, ki jo združujeta ljubezen in vera. Zato so apostoli v svojih pismih pogosto govorili o sovernikih kot o bratih in sestrah. (Rim. 1:13; 1. Pet. 2:17; 1. Jan. 3:13) *

9., 10. a) Zakaj Judje niso imeli upravičenega razloga za rasni ponos? b) Kako je Jezus priskrbel pouk o premagovanju rasnih predsodkov? (Glej sliko pri naslovu.)

⁹ Jezus je jasno pokazal, da bi morali drug na drugega gledati kot na brate in sestre, nato pa poudaril, kako pomembna je ponižnost. (Beri Matej 23:11, 12.) Kot smo že omenili, so se med apostoli zaradi pretiranega ponosa pojavile sledi neenotnosti. Problem je bil lahko tudi rasni ponos. Ali so bili Judje upravičeno ponosni, ker so bili Abrahamovi potomci? Številni Judje so imeli takšno globoko ukoreninjeno prepričanje. Toda Janez Krstnik jim je rekel: »Bog [ima] moč Abrahamu iz teh kamnov obuditi otroke.« (Luk. 3:8)

¹⁰ Jezus je obsodil rasni ponos. To je storil, ko ga je neki pismouk vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?« Jezus mu je v odgovor povedal ponazoritev o Samarijanu, ki je prijazno poskrbel za popotnika, ki je bil Jud in so ga pretepli roparji. Mimoidoča Juda se nista zmenila za tega ubogega moškega, medtem ko se je Samarijanu zasmilil. Jezus je na koncu zgodbe pismouku rekel, naj posnema tega Samarijana. (Luk. 10:25–37) Jezus je pokazal, da se Judje lahko od Samarijana naučijo, kaj pomeni zares ljubiti svoje bližnje.

11. Zakaj so morali Kristusovi učenci na tujce gledati nepristransko in kako jim je Jezus pomagal to razumeti?

¹¹ Da bi izpolnili svojo nalogo, so morali Jezusovi učenci premagati ponos in predsodke, ki so jih imeli. Jezus jim je pred svojim vnebohodom naročil, naj pričujejo »po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 1:8) Že prej jih je pripravil za takšno obsežno nalogo, tako da jih je opozarjal na lepe lastnosti tujcev. Stotnika, ki je bil tujec, je pohvalil za izjemno vero. (Mat. 8:5–10) V svojem domačem kraju Nazaret je govoril o tem, kako je Jehova izkazoval naklonjenost tujcem, kot sta bila feničanska vdova iz Sarepte in sirski gobavec Naaman. (Luk. 4:25–27) Poleg tega Jezus ni samo oznanjeval Samarijanki, ampak je dva dneva preživel v samarijanskem mestu, saj so se tamkajšnji prebivalci zanimali za njegovo sporočilo. (Jan. 4:21–24, 40)

12., 13. a) Kako so se apostoli odzvali, ko je Jezus poučeval Samarijanko? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj kaže na to, da Jakob in Janez nista povsem dojela Jezusovega pouka?

¹² Toda apostolom se ni bilo enostavno otresti predsodkov. Bili so presenečeni, ko so videli, da je bil Jezus pripravljen poučevati Samarijanko. (Jan. 4:9, 27) Judovski verski voditelji se v javnosti niso pogovarjali z žensko, kaj šele s Samarijanko vprašljivega slovesa. Apostoli so Jezusu prigovarjali, naj kaj poje. Vendar je Jezus s svojim odgovorom pokazal, da je bil tako zatopljen v  pogovor o duhovnih stvareh, da je pozabil na lakoto. Bog je želel, da oznanjuje, in izpolnjevanje Očetove volje – k čemur je spadalo celo oznanjevanje ženski, ki je Samarijanka – je bilo zanj kakor hrana. (Jan. 4:31–34)

¹³ Jakob in Janez nista dojela tega Jezusovega pouka. Ko so učenci potovali z Jezusom skozi Samarijo, so v neki samarijanski vasi skušali najti prenočišče. Samarijani jih niso želeli sprejeti, zato sta Jakob in Janez jezno predlagala, da prikličeta ogenj z neba, ki bi uničil celotno vas. Jezus ju je ostro pograjal. (Luk. 9:51–56) Vprašanje je, ali bi se Jakob in Janez enako odzvala, če bi bila vas, ki jim ni želela izkazati gostoljubnosti, v njuni domači Galileji. Mogoče so njuno sovraštvo zanetili predsodki. Zaradi tega nepremišljenega izbruha je bilo apostola Janeza morda sram, ko so se kasneje Samarijani zelo pozitivno odzvali na njegovo oznanjevanje. (Apd. 8:14, 25)

14. Kako je bila rešena težava med različnima jezikovnima skupinama?

¹⁴ Nedolgo po binkoštih leta 33 n. št. se je pojavilo vprašanje diskriminacije. Pri razdeljevanju hrane siromašnim vdovam se je zanemarjalo grško govoreče vdove. (Apd. 6:1) Vzrok tega so lahko bili predsodki glede jezika. Apostoli so zadeve hitro uredili, tako da so za razdeljevanje hrane postavili usposobljene može. Vsi ti duhovno usposobljeni možje so imeli grška imena. Tako bi jih užaljene vdove morda lažje sprejele.

15. Kako se je Peter postopoma naučil biti do vseh nepristranski? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁵ Pridobivanje učencev je leta 36 n. št. postalo še bolj mednarodno. Apostol Peter je imel navado, da se je družil samo z Judi. Toda za tem, ko je Bog jasno pokazal, da morajo biti kristjani nepristranski, je oznanjeval Korneliju, ki je bil rimski vojak. (Beri Apostolska dela 10:28, 34, 35.) Od takrat naprej je Peter jedel in se družil z nejudovskimi soverniki. Vendar je leta kasneje nehal jesti z nejudovskimi kristjani v Antiohiji. (Gal. 2:11–14) Takrat je Pavel primerno pograjal Petra in ta je karanje očitno sprejel. Ko je Peter pisal svoje prvo pismo judovskim in nejudovskim kristjanom v Mali Aziji, je prisrčno govoril o vseh bratih. (1. Pet. 1:1; 2:17)

16. Po čem so postali znani zgodnji kristjani?

¹⁶ Očitno je, da so se apostoli iz Jezusovega zgleda naučili ljubiti »vsakršne ljudi«. (Jan. 12:32; 1. Tim. 4:10) Čeprav so potrebovali nekaj časa, so popravili svoj način razmišljanja. Zgodnji kristjani so postali znani po tem, da ljubijo drug drugega. Tertulijan, pisec iz drugega stoletja, je citiral, kaj so ljudje govorili o kristjanih: »Radi imajo drug drugega. [. . .] Drug za drugega so pripravljeni celo umreti.« Zgodnji kristjani so s tem, da so si oblekli novo osebnost, pričeli na vse ljudi gledati kot na enake, tako kot nanje gleda Bog. (Kol. 3:10, 11)

17. Z omenjenima primeroma pojasni, kako lahko iz svojega srca izkoreninimo predsodke.

¹⁷ Tudi danes morda potrebujemo čas, da iz svojega srca izkoreninimo predsodke. Sestra iz Francije takole opiše svoj boj: »Jehova me je naučil, kaj pomeni ljubezen, kaj pomeni deliti z drugimi, kaj pomeni ljubiti vsakršne ljudi. Toda še vedno se učim premagovati predsodke do drugih, in to mi ni vedno enostavno. Zato glede tega vztrajno molim.« Sestra iz Španije bije podoben  boj: »Včasih se bojujem s sovražnimi občutki do določene etnične skupine in največkrat mi jih uspe premagati. Vendar se zavedam, da se moram še naprej bojevati. Vesela sem, da mi je Jehova omogočil, da pripadam enotni družini.« Vsak izmed nas se lahko iskreno preišče. Ali moramo tudi sami premagovati kakšne predsodke, kakor jih morata ti sestri?

18., 19. a) Katere razloge imamo za to, da sprejemamo vsakršne ljudi? b) Kako lahko to delamo?

¹⁸ Dobro si je zapomniti, da smo bili nekoč vsi »tujci« oziroma si z Bogom nismo bili blizu. (Efež. 2:12) Toda Jehova nas je pritegnil k sebi »z vrvmi ljubezni«. (Ozej 11:4; Jan. 6:44) In Kristus nas je sprejel. Tako rekoč nam je odprl vrata, da smo lahko postali del Božje družine. (Beri Rimljanom 15:7.) Ker nas je Jezus prijazno sprejel kljub naši nepopolnosti, ne bi smeli niti pomisliti na to, da bi sami kogar koli zavrnili!

¹⁹ Medtem ko se približujemo koncu tega hudobnega sistema, bo v svetu nedvomno vse več razprtij, predsodkov in sovraštva. (Gal. 5:19–21; 2. Tim. 3:13) Vendar kot Jehovovi služabniki iščemo modrost, ki je od zgoraj. Ta je nepristranska in si prizadeva za mir. (Jak. 3:17, 18) Veseli smo, ko sklepamo prijateljstva z ljudmi iz drugih dežel, sprejemamo razlike med njihovo in našo kulturo in se morda celo naučimo njihovega jezika. Ko tako ravnamo, je naš mir kakor reka in naša pravičnost kakor morski valovi. (Iza. 48:17, 18)

20. Kaj se zgodi, ko ljubezen oblikuje naš um in srce?

²⁰ Prej omenjena sestra iz Avstralije pravi: »Odprle so se mi zapornice pravega spoznanja.« Takole priznava, kako je preučevanje Svetega pisma vplivalo nanjo: »Oblikovalo mi je novo srce in um. Zato so vsi zakoreninjeni predsodki in sovraštvo počasi zbledeli izpred mojih oči.« Brat iz Kanade pravi, da sedaj razume, da je »nevednost velikokrat mati rasizma in da lastnosti ljudi niso odvisne od tega, kje so ti rojeni«. Poročil se je celo z angleško govorečo sestro! Takšne spremembe v stališču so dokaz, da krščanska ljubezen lahko premaga predsodke in jih tudi premaguje. Ta ljubezen nas združuje z nezlomljivo vezjo. (Kol. 3:14)