1. Zakaj moramo prisluhniti Jezusovemu svarilu?

JEZUS je v prerokbi o zadnjih dneh rekel: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo [. . .] [z] življenjskimi skrbmi.« (Luk. 21:34) Temu svarilu moramo prisluhniti. Zakaj? Ker se moramo spoprijemati z enakimi težavami kot vsi drugi ljudje.

2. S kakšnimi težavami se spoprijemajo naši bratje in sestre?

² Včasih se moramo spoprijemati z več težavami naenkrat. Poglejmo si dva primera. John *, ki ima multiplo sklerozo, je bil zelo potrt, ko ga je žena po 19 letih zakona zapustila. Nato sta dve njegovi hčerki prenehali služiti Jehovu. Zakonca Bob in Linda sta doživela drugačne težave. Oba sta izgubila službo in nato še svoj dom. Poleg tega so Lindi diagnosticirali srčno bolezen, ki je lahko smrtna, in še eno bolezen, ki uničuje njen imunski sistem.

3. O čem smo lahko prepričani glede na to, kar piše v Filipljanom 4:6, 7?

³ Lahko smo prepričani, da naš stvarnik in ljubeči oče Jehova razume, kako stres vpliva na nas. Želi nam pomagati pri spoprijemanju s težavami, ki jih doživljamo. (Beri Filipljanom 4:6, 7.) Božja Beseda vsebuje veliko primerov, ki pokažejo, katere težave so Božji služabniki zdržali. Prav tako je v njej zapisano, kako je Jehova svojim služabnikom pomagal, da so se s težavami  spoprijeli. Poglejmo si nekaj primerov.

4. S katerimi težavami se je spoprijemal Elija in kaj je vedel glede Jehova?

⁴ Elija je služil Jehovu v zelo težkih časih in se spoprijemal s hudimi težavami. Ahab, eden od nezvestih izraelskih kraljev, se je poročil s hudobno Jezabelo, ki je častila Baala. V deželi sta razširila čaščenje Baala in umorila veliko Jehovovih prerokov. Eliju je uspelo pobegniti. Ker se je zanašal na Jehova, je preživel tudi hudo lakoto. (1. kra. 17:2–4, 14–16) Poleg tega se je Elija zanašal na Jehova tudi takrat, ko se je soočil z Baalovimi preroki in častilci. Izraelce je spodbudil, naj služijo Jehovu. (1. kra. 18:21–24, 36–38) Elija je imel obilo dokazov, da ga Jehova v tistih stresnih časih podpira.

5., 6. Kako se je Elija počutil, kot to piše v 1. kraljev 19:1–4, in kako mu je Jehova pokazal, da ga ima rad?

⁵ Beri 1. kraljev 19:1–4. Elija se je prestrašil, ko mu je kraljica Jezabela grozila, da ga bo ubila. Zato je zbežal na področje Beeršebe. Bil je tako obupan, da je »začel prositi, da bi umrl«. Zakaj se je tako počutil? Elija je bil nepopoln »človek, ki je čutil kakor mi«. (Jak. 5:17) Morda je bil preobremenjen zaradi stresa in hude izčrpanosti. Očitno je razmišljal, da je njegovo prizadevanje za čisto čaščenje povsem zaman, da se v Izraelu  ni nič izboljšalo in da je edini, ki še vedno služi Jehovu. (1. kra. 18:3, 4, 13; 19:10, 14) Morda smo presenečeni nad odzivom tega zvestega preroka. Toda Jehova je razumel Elijeve občutke.

⁶ Jehova ni pokaral Elija, ker je ta izrazil svoja čustva. Pomagal mu je obnoviti moči. (1. kra. 19:5–7) Kasneje je Jehova prijazno popravil Elijevo razmišljanje, tako da mu je pokazal svojo izjemno moč. Nato mu je povedal, da je v Izraelu 7000 ljudi, ki ne želijo častiti Baala. (1. kra. 19:11–18) Tako je Eliju na praktičen način pokazal, da ga ima rad.

7. Katero zagotovilo dobimo iz tega, kako je Jehova pomagal Eliju?

⁷ Ali se spoprijemaš s težavami? Zelo tolažilno je vedeti, da je Jehova razumel Elijeve občutke! To nam zagotavlja, da Jehova razume tudi naše čustvene stiske. Pozna naše omejitve in celo ve, kaj razmišljamo in kako se počutimo. (Ps. 103:14; 139:3, 4) Če posnemamo Elija in se zanašamo na Jehova, nam bo Jehova pomagal spoprijeti se s težavami, ki nam povzročajo stres. (Ps. 55:22)

8. Kako nam Jehova pomaga spoprijemati se s stresom?

⁸ Zaradi stresa lahko začnemo razmišljati negativno in postanemo potrti. Če se nam to zgodi, je dobro, da si zapomnimo, da nam bo Jehova pomagal spoprijeti se s stresom. Kako nam bo pomagal? Vabi nas, da mu zaupamo svoje skrbi. Zagotavlja nam, da bo odgovoril na naše klice na pomoč. (Ps. 5:3; 1. Pet. 5:7) Zato glede svojih težav pogosto moli k Jehovu. Z nami ne bo govoril neposredno, kot je z Elijem, ampak po svoji Besedi, Svetem pismu, in po organizaciji. Poročila, ki jih preberemo v Svetem pismu, nas lahko potolažijo in nam vlijejo upanje. Spodbudijo pa nas lahko tudi naši bratje in sestre. (Rim. 15:4; Heb. 10:24, 25)

9. Kako nam lahko pomaga dober prijatelj?

⁹ Jehova je naročil Eliju, naj nekaj svojega dela preda Elizeju. S tem je Eliju priskrbel dobrega prijatelja, ki mu je prav gotovo pomagal prenašati čustvena bremena. Podobno lahko tudi nam dober prijatelj pomaga nositi naša čustvena bremena, če mu zaupamo svoje občutke. (2. kra. 2:2; Preg. 17:17) Če se ti zdi, da se z nikomer ne moreš pogovoriti o svojih težavah in občutkih, moli k Jehovu, da ti pomaga najti duhovno zrelega kristjana, ki ti bo v čustveno oporo.

10. Kako nam Elijeva izkušnja daje upanje in kako nam pomaga obljuba, zapisana v Izaiju 40:28, 29?

¹⁰ Jehova je pomagal Eliju, da se je spoprijel s stresom in da mu je lahko še veliko let zvesto služil. Elijeva izkušnja nam daje upanje. Morda se spoprijemamo s tako hudim stresom, da smo fizično in čustveno povsem izčrpani. Toda če se zanašamo na Jehova, nam bo dal moč, ki jo potrebujemo, da bi mu še naprej služili. (Beri Izaija 40:28, 29.)

11.–13. Kako je stres vplival na tri Božje starodavne služabnike?

¹¹ Tudi drugi posamezniki, omenjeni v Svetem pismu, so se spoprijemali s hudim stresom. Ana na primer ni mogla  imeti otrok, kar je bilo v tistem času zelo sramotno. Poleg tega jo je neusmiljeno zbadala moževa druga žena. (1. Sam. 1:2, 6) Zaradi stresa je bila tako žalostna, da je jokala in ni mogla jesti. (1. Sam. 1:7, 10)

¹² Občasno je bil tudi kralj David pod hudim stresom. Spomnimo se, kakšne težave je imel. Mučil ga je občutek krivde zaradi številnih napak, ki jih je naredil. (Ps. 40:12) Njegov ljubljeni sin Absalom se mu je uprl in bil kasneje umorjen. (2. Sam. 15:13, 14; 18:33) Eden od njegovih tesnih prijateljev ga je izdal. (2. Sam. 16:23–17:2; Ps. 55:12–14) Številni psalmi, ki jih je napisal David, opisujejo njegove občutke potrtosti in nezlomljivo zaupanje v Jehova. (Ps. 38:5–10; 94:17–19)

¹³ Kasneje je psalmist, ki je bil verjetno potomec levita Asafa in je služil »v veličastnem Božjem svetišču«, začel zavidati hudobnim ljudem. Trpel je zaradi čustvenega stresa, zato je bil nesrečen in nezadovoljen. Začel je celo dvomiti o tem, da služenje Bogu prinaša blagoslove. (Ps. 73:2–5, 7, 12–14, 16, 17, 21)

14., 15. Kaj se naučimo iz treh svetopisemskih zgledov glede tega, kako se obrniti na Jehova po pomoč?

¹⁴ Ti trije omenjeni zvesti Božji služabniki so se zanašali na Jehovovo pomoč. Svoje skrbi so zaupali Jehovu v gorečih molitvah. Jehovu so odkrito povedali, zakaj so tako potrti. Poleg tega niso nehali hoditi v Jehovov prostor čaščenja. (1. Sam. 1:9, 10; Ps. 55:22; 73:17; 122:1)

 ¹⁵ Jehova je vsakemu od njih sočutno odgovoril. Ana je dobila notranji mir. (1. Sam. 1:18) David je napisal: »Pravičnega doleti veliko nesreč, toda iz vseh ga rešuje Jehova.« (Ps. 34:19) Psalmist pa je kasneje občutil, da ga je Jehova »prijel za desnico« in ga vodil z ljubečimi nasveti. Zapel je: »Zame pa je dobro, da se bližam Bogu. K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel.« (Ps. 73:23, 24, 28) Kaj se lahko naučimo iz teh zgledov? Včasih zaradi težav občutimo stres. Vendar se lahko z njim spoprimemo, če poglobljeno premišljujemo o tem, kako je Jehova pomagal drugim, se v molitvi zanašamo na Jehova in ga ubogamo, tako da delamo to, kar nas prosi. (Ps. 143:1, 4–8)

16., 17. a) Zakaj se ne bi smeli osamiti? b) Kako lahko obnovimo svoje moči?

¹⁶ Iz teh treh zgledov se naučimo še nekaj pomembnega – ne smemo se osamiti oziroma oddaljiti od Jehova in njegovega ljudstva. (Preg. 18:1) Nancy, ki je doživela hud stres, ko jo je zapustil mož, pravi: »Veliko dni je bilo, ko enostavno nisem želela nikogar videti niti se z nikomer pogovarjati. Vendar bolj ko sem se osamila, bolj sem bila žalostna.«  Stvari so se spremenile, ko je Nancy začela iskati načine, kako bi pomagala tistim, ki so imeli težave. Takole pove: »Poslušala sem jih, ko so pripovedovali o svojih težavah. Opazila sem, da se manj smilim sama sebi, če z drugimi bolj sočustvujem.«

¹⁷ Svoje moči lahko obnovimo, če obiskujemo občinske shode. Ko smo na shodu, damo Jehovu dodatno priložnost, da nam pomaga in nas potolaži. (Ps. 86:17) Jehova nas na shodu okrepi po svetem duhu, svoji Besedi in sovernikih. Shodi so priložnost, da bi se »medsebojno spodbujali«. (Rim. 1:11, 12) Sestra Sophia pravi: »Zaradi Jehova in naše bratovščine lahko vztrajam. Najpomembnejši so mi naši občinski shodi. Spoznala sem, da bolj ko sem dejavna na oznanjevanju in v občini, lažje se spoprijemam s stresom in skrbmi.«

18. Kaj nam Jehova lahko da, ko smo potrti?

¹⁸ Ko smo potrti, se spomnimo, da nam Jehova ne obljublja le tega, da bo v prihodnosti za večno odstranil stres, ampak nam že danes pomaga spoprijemati se s stresom. Daje nam moč in tudi željo, da bi premagali občutke potrtosti in obupa. (Fil. 2:13)

19. Katero zagotovilo je zapisano v Rimljanom 8:37–39?

¹⁹ Beri Rimljanom 8:37–39. Apostol Pavel nam zagotavlja, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni. Kako lahko pomagamo našim bratom in sestram, ki se spoprijemajo s stresom? V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko posnemamo Jehova, tako da smo sočutni in podpiramo naše sovernike, ko so pod stresom.