1. V kakšnem smislu je Jehova podoben doječi materi?

»ALI pozabi ženska svojega dojenčka?« To vprašanje je Jehova postavil v dneh preroka Izaija. Svojemu ljudstvu je rekel: »Tudi če bi ga pozabila, jaz tebe ne bom pozabil.« (Iza. 49:15) Jehova sebe ne primerja pogosto z materjo. Toda tokrat je to naredil. Z močno navezanostjo med materjo in otrokom je ponazoril, kako zelo ima rad svoje služabnike. Večina mater čuti enako kot sestra Jasmin, ki pravi: »Ko dojiš svojega otroka, spleteš posebno vez, ki traja celo življenje.«

2. Kako se Jehova počuti, ko se kdo od njegovih otrok oddalji od njega?

² Jehova opazi že, če samo eden od njegovih otrok preneha oznanjevati in se družiti s krščansko občino. Pomislimo, kako ga mora šele boleti, ko vsako leto vidi na tisoče svojih služabnikov, ki postanejo nedejavni. *

3. Kaj si Jehova želi?

³ Številni ti dragi bratje in sestre se vrnejo v občino, česar smo zelo veseli! Tako kot Jehova si tudi mi želimo, da se vrnejo. (1. Pet. 2:25) Kako jim lahko pomagamo? Preden odgovorimo na to vprašanje, je dobro vedeti, zakaj nekateri prenehajo obiskovati shode in oznanjevati.

4. Kako lahko na posameznika vpliva zaposlitev?

⁴ Nekateri dovolijo, da jim zaposlitev postane najpomembnejša v življenju. »Dovolil sem, da sem se preveč zapletel v delo,« priznava brat Hung *, ki živi v jugovzhodni Aziji. »Nespametno sem razmišljal, da bom z več denarja lažje služil Jehovu. Zato sem delal nadure. Začel sem vse bolj opuščati shode in se nazadnje nehal družiti z občino. Zdi se, da je ta svet zasnovan tako, da ljudi postopoma odvrne od Boga.«

5. Kako je na neko sestro vplivalo to, da je imela veliko težav?

⁵ Nekateri bratje in sestre so preobremenjeni s težavami. Anne iz Velike Britanije je mati petih otrok. »Eden od mojih otrok se je rodil s hudo invalidnostjo,« pojasni Anne. »Kasneje je bila ena od hčerk izobčena, eden od sinov pa je zbolel za duševno boleznijo. Bila sem tako potrta, da sem prenehala obiskovati shode in oznanjevati. Nazadnje sem postala nedejavna.« Sočustvujemo z Anne in njeno družino ter z drugimi, ki se spoprijemajo s podobnimi težavami.

6. Kako lahko kristjana to, da ne upošteva nasveta iz Kološanom 3:13, oddalji od Jehovovega ljudstva?

⁶ Beri Kološanom 3:13. Nekatere Jehovove služabnike je prizadel kdo od sovernikov. Apostol Pavel je priznal, da imamo morda včasih upravičen »razlog za pritožbo proti« bratu ali sestri. Mogoče nam je kdo celo storil krivico. Če nismo pazljivi, lahko začnemo gojiti zamero. Zagrenjenost lahko posameznika privede do tega, da se oddalji od Jehovovega ljudstva. Razmislimo o primeru brata Pabla iz Južne Amerike. Po krivem so ga obtožili napačnega početja, zaradi česar je izgubil odgovornosti v občini. Kako se je odzval? »Razjezil sem se in počasi sem se oddaljil od občine,« pove Pablo.

7. Kako lahko na posameznika vpliva občutek krivde?

⁷ Posameznika, ki je v preteklosti prekršil Božji zakon, morda muči občutek krivde in zato meni, da ni vreden Božje ljubezni. Čeprav se je pokesal in mu je bilo izkazano usmiljenje, morda misli, da ni več dovolj dober, da bi bil del Božjega ljudstva. Tako je menil brat Francisco. Takole pove: »Bil sem pokaran, ker sem zagrešil spolno nemoralo. Čeprav sem še naprej obiskoval shode, sem postal potrt in se nisem čutil vrednega, da bi bil med Jehovovim ljudstvom. Pekla me je vest in bil sem prepričan, da mi Jehova ni odpustil. Sčasoma sem se nehal družiti z občino.« Kako ti gledaš na brate in sestre, ki imajo podobne okoliščine? Ali se vživiš v njihove občutke? In kar je še pomembnejše, kako Jehova gleda na te sovernike?

8. Ali Jehova pozabi tiste, ki so mu nekoč služili? Pojasni.

⁸ Jehova ne pozabi tistih, ki so mu služili, vendar so se za nekaj časa nehali družiti z njegovim ljudstvom. Prav tako ne pozabi tega, kar so naredili v njegovi službi. (Heb. 6:10) Prerok Izaija je zapisal čudovito ponazoritev, da bi pokazal, kako Jehova skrbi za svoje ljudstvo.  Napisal je: »Kakor pastir bo pasel svojo čredo. Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju.« (Iza. 40:11) Kako se počuti Veliki pastir, ko se ena od njegovih ovc oddalji od črede? Jehovove občutke je odkril Jezus, ko je svoje učence vprašal: »Kaj menite? Če bi človek imel sto ovc in bi ena od njih zašla, ali ne bi pustil ostalih devetindevetdeset v gorah in šel iskat tisto, ki je zašla? In če bi mu jo uspelo najti, vam resnično povem, da bi je bil bolj vesel kot tistih devetindevetdeset, ki niso zašle.« (Mat. 18:12, 13)

9. Kako so dobri pastirji v svetopisemskih časih ravnali s svojimi ovcami? (Glej sliko na naslovnici.)

⁹ Zakaj je ustrezno, da Jehova primerjamo s pastirjem? Ker je v svetopisemskih časih dober pastir zelo skrbel za svoje ovce. David se je na primer boril z levom in medvedom, da bi zaščitil svojo čredo. (1. Sam. 17:34, 35) Dober pastir bo prav gotovo opazil, če manjka že samo ena ovca. (Jan. 10:3, 14) Takšen pastir bo pustil svojih 99 ovc na varnem v ogradi ali jih prepustil v oskrbo drugemu pastirju ter šel iskat izgubljeno ovco. Jezus nas je s to ponazoritvijo naučil pomembno resnico. Rekel je: »Tudi mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje.« (Mat. 18:14)

10. Kaj je Jehova obljubil, da bo naredil za svoje izgubljene ovce, kot to piše v Ezekielu 34:11–16?

¹⁰ Jehova ljubi vsakega od nas, tudi vsakega »od teh malih«, ki se oddalji od njegove črede. Po preroku Ezekielu je obljubil, da bo poiskal svoje izgubljene ovce in jim pomagal, da si bodo duhovno opomogle. Pojasnil je tudi, kako jih bo rešil. Ravnal bo podobno kot izraelski pastir, če bi se mu ovca izgubila. (Beri Ezekiel 34:11–16.) Pastir bi ovco  najprej poiskal, kar bi zahtevalo veliko časa in truda. Ko bi jo našel, bi jo privedel nazaj k čredi. Če bi bila ranjena ali lačna, bi slabotni živali ljubeče pomagal tako, da bi ji obvezal rane, jo nesel in nahranil. Starešine, ki so pastirji »Božje črede«, morajo enako pomagati vsakemu, ki se je oddaljil od občine. (1. Pet. 5:2, 3) Takšnega poiščejo in mu pomagajo, da se vrne, ter mu pokažejo ljubezen tako, da mu priskrbijo potrebno duhovno pomoč. *

11. Kaj je dober pastir vedel?

¹¹ Dober pastir je vedel, da se ovca lahko izgubi. Če se je ovca oddaljila od črede, z njo ni ravnal grdo. Razmislimo o zgledu, ki ga je dal Bog, ko je pomagal nekaterim svojim služabnikom, ki so se za nekaj časa oddaljili od njega.

12. Kako je Jehova ravnal z Jonom?

¹² Prerok Jona je zbežal pred svojo nalogo. Kljub temu Jehova ni kar obupal nad njim. Kot dobri pastir je rešil Jona in mu pomagal, da si je obnovil moči, ki jih je potreboval, da izpolni svojo nalogo. (Jona 2:7; 3:1, 2) Kasneje je Bog uporabil vodnjačo, da bi Jonu pomagal razumeti, koliko je vredno človeško življenje. (Jona 4:10, 11) Kaj se iz tega naučimo? Starešine ne bi smeli prehitro obupati nad tistimi, ki so postali nedejavni. Prizadevati bi si morali razumeti, zakaj se je ovca oddaljila od črede. Ko pa se ovca vrne k Jehovu, se starešine še naprej ljubeče zanimajo zanjo.

13. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je Jehova odzval na besede pisca 73. psalma?

¹³ Pisec 73. psalma je postal malodušen, ko je opazoval hudobne, ki so bili videti uspešni. Spraševal se je, ali je sploh vredno izpolnjevati Božjo voljo. (Ps. 73:12, 13, 16) Kako se je Jehova odzval? Tega moškega ni obsojal. Pravzaprav je dal njegove besede zapisati  v Sveto pismo. Sčasoma je psalmist spoznal, da je dober odnos z Jehovom vreden več od česar koli drugega in da daje življenju smisel. (Ps. 73:23, 24, 26, 28) Kaj se naučimo? Starešine ne bi smeli prenagljeno soditi tistih, ki se sprašujejo, ali je koristno služiti Jehovu. Ne bi jih smeli obsojati, ampak naj bi se potrudili razumeti, zakaj tako govorijo in ravnajo. Šele takrat lahko usmerijo njihovo pozornost na določene svetopisemske spodbude, ki jih potrebujejo.

14. Zakaj je Elija potreboval pomoč in kako mu je Jehova pomagal?

¹⁴ Prerok Elija je zbežal pred kraljico Jezabelo. (1. kra. 19:1–3) Mislil je, da nihče drug več ne služi kot Jehovov prerok, zato je bil prepričan, da njegovo delo nima smisla. Postal je tako obupan, da si je želel umreti. (1. kra. 19:4, 10) Jehova ni obsojal Elija, ampak mu je zagotovil, da ni sam, da lahko zaupa v njegovo moč in da ima še veliko dela zanj. Prijazno je prisluhnil njegovim skrbem in mu dal novo nalogo. (1. kra. 19:11–16, 18) Kaj se naučimo? Vsi bi morali prijazno ravnati z Jehovovimi ovcami, še posebej pa starešine. Ne glede na to, ali je posameznik zagrenjen oziroma meni, da ni vreden Jehovovega usmiljenja, mu starešine prisluhnejo, ko izrazi svoje občutke. Izgubljeni ovci bodo zagotovili, da jo Jehova ceni.

15. Kako je Jezus gledal na Očetove ovce, kot to piše v Janezu 6:39?

¹⁵ Kako Jehova želi, da gledamo na njegove izgubljene ovce? Zgled nam je dal Jezus. Vedel je, da Jehova ceni vse svoje ovce. Zato je naredil vse, kar je lahko, da je »izgubljenim ovcam Izraelove hiše« pomagal, da se vrnejo k Jehovu. (Mat. 15:24; Luk. 19:9, 10) Poleg tega je kot dobri pastir naredil vse, da ne bi izgubil nobene Jehovove ovce. (Beri Janez 6:39.)

16., 17. Kako bi morali starešine gledati na to, da pomagajo tistim, ki so se oddaljili? (Glej okvir » Kako se morda počuti izgubljena ovca«.)

¹⁶ Apostol Pavel je starešine iz občine v Efezu spodbudil, naj posnemajo Jezusa. Rekel jim je: »Pomagati [morate] šibkim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ‚Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.‘« (Apd. 20:17, 35) Očitno imajo starešine danes glede tega pomembno odgovornost. »Ko pomislim, kako zelo se Jehova zanima za svoje izgubljene ovce, me to spodbudi, da naredim vse, kar lahko, da jim pomagam,« pojasni Salvador iz Španije, ki je starešina. »Kot duhovni pastir sem prepričan, da Jehova od mene pričakuje, da skrbim zanje.«

¹⁷ Vsem omenjenim v tem članku, ki so se oddaljili od občine, se je pomagalo, da so se vrnili k Jehovu. Tudi mnogi drugi, ki so se oddaljili, želijo narediti enako. V naslednjem članku bomo podrobneje pregledali, kako jim lahko pomagamo, da se vrnejo k Jehovu.