1. Kaj je Jehova naredil za vsakega od nas?

JEHOVA je vsakega od nas pritegnil k sebi. (Jan. 6:44) Razmisli, kaj to pomeni. Med vsemi milijardami ljudi je v tebi videl nekaj dragocenega – iskreno srce, ki ga bo ljubilo. (1. krn. 28:9) Jehova te pozna, razume in te ima rad. To je res tolažilno!

2. Kako je Jezus ponazoril, da ima Jehova rad vsako svojo ovco?

² Jehova ima zelo rad tebe in tudi vse tvoje sovernike. Da bi to lažje razumeli, je Jezus Jehova primerjal s pastirjem. Kaj bo naredil pastir, če se od stotih ovc v čredi ena izgubi? Pustil bo »ostalih devetindevetdeset v gorah in šel iskat tisto, ki je zašla«. Ko jo bo našel, ne bo jezen nanjo, ampak se bo veselil. Kaj se naučimo? Jehovu je pomembna vsaka ovca. Jezus je rekel: »Mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje.« (Mat. 18:12–14)

3. Kaj bomo pogledali v tem članku?

³ Gotovo si nikoli ne bi želeli prizadeti koga od bratov in sester. Kaj lahko naredimo, da ne bi koga spotaknili? In kaj lahko storimo, če kdo prizadene nas? V tem članku bomo dobili odgovor na ti vprašanji. Najprej pa poglejmo, kdo so »ti mali«, ki so omenjeni v 18. poglavju Matejevega evangelija.

4. Kdo so »ti mali«?

⁴ »Ti mali« so Jezusovi učenci vseh starosti. So »kakor otroci«, ker se radi učijo od Jezusa. (Mat. 18:3) Čeprav  prihajajo iz različnih krajev in kultur ter imajo različne osebnosti, vsi verujejo v Kristusa, on pa jih ima zelo rad. (Mat. 18:6; Jan. 1:12)

5. Kako se Jehova počuti, ko kdo spotakne ali prizadene koga od njegovih služabnikov?

⁵ Vsi »ti mali« so dragoceni Jehovu. Da bi razumeli njegove občutke, razmislimo, kaj mi čutimo do otrok. Zelo so nam dragoceni. Želimo jih zaščititi, ker še niso tako močni, izkušeni in modri kot odrasli. Čeprav nam ni všeč, da se s komer koli grdo ravna, smo še posebej vznemirjeni, celo jezni, če kdo grdo ravna z otrokom. Podobno Jehova ščiti nas in je vznemirjen, celo jezen, ko kdo spotakne ali prizadene koga od njegovih služabnikov. (Iza. 63:9; Mar. 9:42)

6. Kako svet gleda na Jezusove učence glede na 1. Korinčanom 1:26–29?

⁶ V čem še so Jezusovi učenci podobni »malim«? Kakšne ljudi ima svet za pomembne? Bogate, slavne in vplivne. Nasprotno pa so Jezusovi učenci videti nepomembni. (Beri 1. Korinčanom 1:26–29.) Ampak Jehova nanje ne gleda tako.

7. Kaj Jehova želi, da bi čutili do bratov in sester?

⁷ Jehova ima rad vse svoje služabnike ne glede na to, ali mu služijo že dolgo ali pa so novi v resnici. Naši bratje in sestre so pomembni Jehovu, zato bi morali biti pomembni tudi nam. Ljubiti bi morali »vse svoje brate«, ne samo nekaterih. (1. Pet. 2:17) Po svojih najboljših močeh bi se morali truditi, da jih ščitimo in skrbimo zanje. Če ugotovimo, da smo koga od njih užalili, nam ne bi smelo biti kar vseeno. Ne bi smeli misliti, da je sovernik preveč občutljiv in da bo to že prebolel. Zakaj je morda nekdo užaljen? Mogoče so nekateri bratje in sestre odraščali v takšnem okolju, da imajo zelo slabo mnenje o sebi. Drugi so novi v resnici in se še niso naučili, kako prenašati nepopolnost drugih. Kakor koli že, morali bi narediti vse, da obnovimo mir. Vendar se mora tudi tisti, ki je pogosto užaljen, zavedati, da bi bilo dobro, če bi bil manj občutljiv. To mora narediti zato, da bi imel notranji mir in bil v miru z drugimi.

8. Katero priljubljeno stališče je vplivalo na Jezusove učence?

⁸ Zakaj je Jezus govoril o »teh malih«? Njegovi učenci so ga vprašali: »Kdo je v resnici največji v nebeškem kraljestvu?« (Mat. 18:1) Mnogim Judom v tistem času je bil položaj zelo pomemben. Neki učenjak pravi: »Ljudje so živeli za čast, ugled, slavo, odobravanje in spoštovanje in so bili za to pripravljeni tudi umreti.«

9. Kaj so morali delati Jezusovi učenci?

⁹ Jezus je vedel, da se bodo njegovi učenci morali zelo truditi, da ne bi več imeli tekmovalnega duha, ki je bil zakoreninjen v judovski kulturi. Rekel jim je: »Naj ta, ki je med vami največji, postane kot najmlajši in ta, ki vodi, naj postane kot tisti, ki streže.« (Luk. 22:26) Kot »najmlajši« se vedemo, ko na druge gledamo »kot na višje od sebe«. (Fil. 2:3) Bolj ko se trudimo biti takšni, manj je verjetno, da bomo koga spotaknili.

10. Kateri Pavlov nasvet bi si morali vzeti k srcu?

 ¹⁰ Vsak od naših bratov in sester je v kakšnem pogledu višji od nas. Tega nam ni težko videti, če se osredotočamo na njihove pozitivne lastnosti. Vzemimo si k srcu nasvet, ki ga je apostol Pavel dal Korinčanom: »Kaj te namreč dela boljšega od drugih? Kaj pa imaš, česar nisi prejel? Če pa si to prejel, zakaj se potem hvališ, kakor da nisi prejel?« (1. Kor. 4:7) Nikoli ne bi smeli usmerjati pozornosti nase ali misliti, da smo višji od drugih. Če ima brat dobre govore ali če je sestra uspešna pri vzpostavljanju svetopisemskih tečajev, bi morala oba pripisati zasluge Jehovu.

11. Kaj se naučimo iz Jezusove ponazoritve o kralju in njegovem sužnju?

¹¹ Jezus je kmalu zatem, ko je svoje sledilce opozoril, da ne bi spotaknili drugih, povedal ponazoritev o kralju in njegovem sužnju. Kralj je sužnju odpisal velik dolg, ki ga ta ne bi mogel nikoli odplačati. Kasneje ta suženj ni bil pripravljen odpisati precej manjšega dolga drugemu sužnju. Na koncu je kralj tega neusmiljenega sužnja vrgel v ječo. Kaj se naučimo? Jezus je rekel: »Tako bo ravnal tudi moj nebeški Oče z vami, če ne bo vsak iz srca odpustil svojemu bratu.« (Mat. 18:21–35)

12. Kako prizadenemo druge, če nočemo odpustiti?

¹² Suženj s svojim ravnanjem ni škodoval le sebi, ampak tudi drugim. Kot prvo, škodoval je drugemu sužnju, ko ga je neusmiljeno »dal vreči v ječo, dokler ne bi odplačal, kar je bil dolžan«. Kot drugo, prizadel je še druge sužnje, ki so opazovali, kaj je naredil. »Ko so drugi sužnji videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili.« Tudi mi s svojimi dejanji vplivamo na druge. Kaj se lahko zgodi, če je kdo z nami grdo ravnal, mi pa mu nočemo odpustiti? Kot prvo, prizadenemo njega, ker mu ne odpustimo, ga ignoriramo in mu ne kažemo ljubezni. Kot drugo, neprijetno se počutijo drugi v občini, ko vidijo, da nismo v miru s tem posameznikom.

13. Kaj se naučiš iz izkušnje neke pionirke?

¹³ Ko odpuščamo našim bratom in sestram, koristimo sebi in drugim. To je doživela pionirka, ki ji bomo rekli Crystal. Prizadela jo je neka sestra v občini. Crystal pove: »Njene neljubeče besede so bile včasih ostre kot nož. Z njo nisem hotela niti oznanjevati. To je vplivalo na moje veselje in gorečnost do oznanjevanja.« Crystal je mislila, da je upravičeno jezna. Vendar ni pestovala zamere ali se smilila sama sebi. Ponižno je upoštevala svetopisemske nasvete iz članka »Odpustite iz srca« v Stražnem stolpu, 15. oktober 1999. Sestri je odpustila. Zdaj pravi: »Ugotovila sem, da se vsi trudimo oblačiti novo osebnost in da nam Jehova vsak dan velikodušno odpušča. Počutila sem se, kot bi mi z ramen padlo veliko breme. Zdaj sem spet vesela.«

14. Kakšno težavo je imel morda apostol Peter, kot to piše v Mateju 18:21, 22, in kaj se naučimo iz Jezusovega odgovora?

¹⁴ Vemo, da moramo odpuščati in da je prav, da tako delamo. Ampak vseeno nam je to morda težko. Tudi apostol Peter je mogoče včasih težko odpustil.  (Beri Matej 18:21, 22.) Kaj nam lahko pomaga? Kot prvo, razmišljajmo o tem, koliko je Jehova odpustil nam. (Mat. 18:32, 33) Rad nam odpušča, čeprav si tega ne zaslužimo. (Ps. 103:8–10) Poleg tega smo »dolžni ljubiti drug drugega«. Zato odpuščanje ni stvar izbire. To našim bratom in sestram dolgujemo. (1. Jan. 4:11) Kot drugo, razmislimo, kaj dobrega dosežemo, ko odpustimo. Pomagamo lahko posamezniku, ki nas je prizadel, prispevamo k enotnosti občine, ohranimo prijateljstvo z Jehovom in se znebimo velikega bremena. (2. Kor. 2:7; Kol. 3:14) Kot tretje, molimo k Tistemu, ki želi, da odpuščamo. Ne dovolimo Satanu, da bi uničil dobre odnose, ki jih imamo z brati in sestrami. (Efež. 4:26, 27) Z Jehovovo pomočjo se lahko ognemo Satanovi pasti.

15. Kaj lahko glede na Kološanom 3:13 naredimo, če nas brat ali sestra prizadene?

¹⁵ Kaj pa, če je sovernik naredil kaj, kar te je zelo prizadelo? Kaj lahko storiš? Naredi vse, kar lahko, da bi ohranil mir. Jehovu povej svoje občutke. Prosi ga, naj blagoslovi tistega, ki te je prizadel, in ti pomaga pri njem videti dobre lastnosti – lastnosti, ki jih pri njem ceni Jehova. (Luk. 6:28) Če ne moreš spregledati tega, kar ti je sovernik storil, razmisli o tem, kako bi se lahko z njim najbolje pogovoril. Vedno je najbolje razmišljati, da te sovernik ni namerno prizadel. (Mat. 5:23, 24; 1. Kor. 13:7) Ko govoriš z njim, sklepaj, da ima dobre namene. Kaj pa, če noče obnoviti miru? Upoštevaj nasvet »Prenašajte se med seboj« in nad sovernikom ne obupaj. (Beri Kološanom  3:13.) In kar je najpomembnejše, nikoli ne pestuj zamere, saj bi s tem lahko poškodoval svoje prijateljstvo z Jehovom. Ne dovoli, da bi se zaradi česar koli spotaknil. Če boš tako delal, boš dokazal, da ljubiš Jehova bolj kot vse drugo. (Ps. 119:165)

16. Katero odgovornost ima vsak od nas?

¹⁶ Zelo smo hvaležni, da lahko služimo Jehovu skupaj z brati in sestrami kot »ena čreda pod enim pastirjem«. (Jan. 10:16) V knjigi Organizirani za izpolnjevanje Jehovove volje na strani 165 piše: »Zdaj ko imaš koristi od te enotnosti, si jo dolžan tudi ohranjati.« Zato si moramo brate in sestre prizadevati »videti, kakor jih vidi Jehova«. Za Jehova so vsi »ti mali« dragoceni. Ali tudi ti tako gledaš na svoje brate in sestre? Jehova opazi in ceni vse, kar narediš, da bi jim pomagal in skrbel zanje. (Mat. 10:42)

17. Kaj smo odločeni delati?

¹⁷ Svoje brate in sestre imamo radi, zato smo odločeni, da jim ne bomo »postavljali kamna oziroma vzroka za spotikanje«. (Rim. 14:13) Nanje gledamo kot na višje od sebe in jim odpuščamo iz srca. Prav tako pazimo, da se ne bomo sami spotaknili zaradi drugih. Raje si »prizadevajmo za to, kar prispeva k miru, in za to, kar je v medsebojno spodbudo«. (Rim. 14:19)