ZNANO je, da so v starodavnem Egiptu pisali predvsem na papirus. Nanj so pisali tudi Grki in Rimljani. * Manj znano pa je, da so papirus oziroma papirjevec uporabljali tudi za gradnjo čolnov.

Prerok Izaija je pred več kot 2500 leti pisal o ljudeh, ki živijo »na področju etiopskih rek, deželi, ki pošilja sle po morju, po površju voda v čolnih iz papirjevca«. Kasneje je prerok Jeremija napovedal, da bodo Medijci in Perzijci, ko bodo zavzeli Babilon, sežgali »čolne iz papirjevca«, da bi preprečili Babiloncem, da bi pobegnili. (Iza. 18:1, 2; Jer. 51:32)

Sveto pismo je navdihnjeno od Boga, zato ni presenetljivo, da arheološka odkritja potrjujejo, da so v svetopisemskih časih papirjevec uporabljali za gradnjo čolnov. (2. Tim. 3:16) Arheologi so našli podrobne dokaze, da so v Egiptu res izdelovali čolne iz papirjevca.

Poslikave in reliefi v egiptovskih grobnicah prikazujejo, kako so ljudje želi papirjevec in iz njega izdelovali čolne. Moški so odrezali stebla, jih povezali v snope in nato snope tesno zvezali skupaj. Stebla papirjevca so trikotne oblike, zato so tvorila kompaktne in močne snope, ko so jih tesno povezali skupaj. Glede na knjigo A Companion to Ancient Egypt so bili lahko čolni iz papirjevca dolgi več kot 17 metrov, tako da je lahko bilo na vsaki strani 10 ali 12 vesel.

Papirjevca je bilo v dolini Nila veliko. Poleg tega je bilo čolne iz papirjevca relativno lahko narediti. Tudi za tem, ko so začeli večja plovila izdelovati predvsem iz lesa, je videti, da so ribiči in lovci še naprej uporabljali splave in majhne čolne iz papirjevca.

Čolni iz papirjevca so bili še dolgo v uporabi. Po besedah grškega pisca Plutarha, ki je živel med prvim in drugim stoletjem našega štetja, so njegovi bralci v tistem času še vedno poznali splave iz papirjevca.