1. Zakaj vsi potrebujemo modrost, ki jo daje Bog? (Pregovori 4:7)

 ČE SI se moral kdaj odločiti o čem pomembnem, si gotovo molil za modrost, saj si vedel, da jo potrebuješ. (Jak. 1:5) Kralj Salomon je napisal: »Modrost je najpomembnejša.« (Beri Pregovori 4:7.) Seveda ni govoril o kateri koli modrosti. V mislih je imel modrost, ki prihaja od Boga Jehova. (Preg. 2:6) Toda ali nam lahko ta modrost pomaga pri reševanju težav, ki jih imamo danes? V tem članku bomo videli, da nam lahko.

2. Kako lahko postanemo zares modri?

² Zares modri lahko postanemo med drugim tako, da preučujemo in upoštevamo nauke dveh ljudi, ki sta bila zaradi modrosti zelo spoštovana. Prvi je bil Salomon. V Svetem pismu piše, da je Bog »Salomona obdaril z izjemno modrostjo in sposobnostjo dobre presoje«. (1. kra. 4:29) Drugi je bil Jezus. Bil je najmodrejši človek, ki je kdaj živel. (Mat. 12:42) O njem je bilo prerokovano: »Na njem bo počival Jehovov duh, duh modrosti in razumnosti.« (Iza. 11:2)

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Salomon in Jezus sta z modrostjo, ki jima jo je dal Bog, povedala praktične nasvete o zadevah, ki se tičejo vseh nas. V tem članku bomo pregledali tri nasvete: kako uravnovešeno gledati na denar, delo in sebe.

4. Kako se je Salomonovo materialno stanje razlikovalo od Jezusovega?

⁴ Salomon je bil bajno bogat in je živel v razkošju. (1. kra. 10:7, 14, 15) Jezus pa ni imel niti veliko imetja niti lastnega doma. (Mat. 8:20) Vendar sta oba imela uravnovešen pogled na materialne stvari, ker sta imela isti vir modrosti – Boga Jehova.

5. Kakšen uravnovešen pogled na denar je imel Salomon?

⁵ Salomon je rekel, da je denar »v zaščito«. (Prid. 7:12) Z njim lahko kupimo to, kar nujno potrebujemo, in včasih tudi tisto, kar si želimo. Vendar se je Salomon kljub svojemu bogastvu zavedal, da so v življenju še bolj pomembne stvari, kot je denar. Napisal je na primer: »Boljše je izbrati dobro ime [ali ‚dober sloves‘, pdč. op.] kakor veliko bogastvo.« (Preg. 22:1) Salomon je tudi opazil, da so ljudje, ki imajo radi denar, redko zadovoljni s tem, kar imajo. (Prid. 5:10, 12) Opozoril je pred tem, da bi zaupali samo v denar, saj ta lahko hitro izgine ne glede na to, koliko ga imamo. (Preg. 23:4, 5)

6. Kakšen uravnovešen pogled na materialne stvari je imel Jezus? (Matej 6:31–33)

⁶ Jezus je imel uravnovešen pogled na materialne stvari. Užival je v hrani in pijači. (Luk. 19:2, 6, 7) Ob neki priložnosti je naredil vino najboljše kvalitete. To je bil njegov prvi čudež. (Jan. 2:10, 11) Tisti dan, ko je umrl, je nosil drago oblačilo. (Jan. 19:23, 24) Toda ni dovolil, da bi mu materialne stvari postale najpomembnejše v življenju. Svojim sledilcem je rekel: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema. [...] Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Mat. 6:24) Jezus je učil, da bo Jehova poskrbel, da bomo imeli vse, kar potrebujemo, če bomo dali Kraljestvo na prvo mesto. (Beri Matej 6:31–33.)

7. Kako je nekemu bratu koristilo, ker je uravnovešeno gledal na denar?

 ⁷ Mnogim našim bratom in sestram koristi, ker upoštevajo Božjo modrost pri ravnanju z denarjem. Razmisli o zgledu samskega brata Daniela. Takole pravi: »V najstniških letih sem se odločil, da bom duhovne dejavnosti dal na prvo mesto v življenju.« Ker je Daniel živel preprosto, je lahko svoj čas in spretnosti uporabil za številne teokratične projekte. Pove še: »Iskreno lahko rečem, da nisem nikoli obžaloval svoje odločitve. Seveda bi lahko zaslužil veliko denarja, če bi mi ta bil najpomembnejši. Toda kako bi mi lahko denar nadomestil prijateljstva, ki jih imam? Kako bi mi lahko nadomestil zadovoljstvo, ki ga imam, ker vem, da dajem Kraljestvo na prvo mesto? Noben denar se ne more primerjati z blagoslovi, ki mi jih je dal Jehova.« Jasno je, da nam koristi, če se ne osredotočamo na denar, ampak na duhovne stvari.

8. Kako vemo, da je Salomon uravnovešeno gledal na delo? (Pridigar 5:18, 19)

⁸ Salomon je rekel, da je zadovoljstvo, ki ga imamo, ko pridno delamo, »Božji dar«. (Beri Pridigar 5:18, 19.) Napisal je: »Vsako marljivo delo prinaša koristi.« (Preg. 14:23) Vedel je, o čem govori, saj je bil marljiv delavec. Gradil je hiše, zasadil vinograde ter naredil vrtove in vodne zbiralnike. Gradil je tudi mesta. (1. kra. 9:19; Prid. 2:4–6) To je bilo trdo delo in gotovo mu je prineslo nekaj zadovoljstva. Toda Salomon je vedel, da je za pravo srečo potrebno nekaj več. Sodeloval je tudi v duhovnih dejavnostih. Nadzoroval je na primer gradnjo veličastnega templja za čaščenje Jehova. To je bil sedemletni gradbeni projekt. (1. kra. 6:38; 9:1) Salomon je sodeloval tako pri duhovnih kot pri drugih dejavnostih, vendar je spoznal, da so duhovne dejavnosti daleč pomembnejše od drugih. Napisal je: »Na koncu sem prišel do naslednjega sklepa: globoko spoštuj pravega Boga in izpolnjuj njegove zapovedi.« (Prid. 12:13)

9. Kako je Jezus svoje delo ohranjal na pravem mestu?

⁹ Tudi Jezus je bil marljiv delavec. V mladosti je delal kot tesar. (Mar. 6:3) Njegova starša sta prav gotovo cenila njegovo pomoč, ko sta se trudila preskrbeti veliko družino. Ker je bil Jezus popoln, je bil kot tesar nedvomno zelo iskan. Pri svojem delu je verjetno užival. Vendar se ni posvečal samo delu, ampak tudi duhovnim dejavnostim. (Jan. 7:15) Kasneje je kot polnočasni oznanjevalec svojim poslušalcem svetoval: »Ne delajte za hrano, ki se pokvari, ampak za hrano, ki se ne pokvari in vodi v večno življenje.« (Jan. 6:27) V govoru na gori pa je rekel: »Kopičite [si] zaklade v nebesih.« (Mat. 6:20)

10. Kje se lahko pojavi problem, če smo dobri delavci?

¹⁰ Modrost, ki jo dobimo od Boga, nam pomaga, da uravnovešeno gledamo na delo. Sveto pismo vsakega kristjana uči, naj »krepko poprime za delo in pošteno dela«. (Efež. 4:28) Delodajalci pogosto opazijo našo poštenost in marljivost  in nam morda tudi povedo, da cenijo naše delovne navade. Z najboljšimi motivi morda začnemo delati več ur, ker upamo, da bo delodajalec dobil še boljši vtis o Jehovovih pričah. Kmalu pa se mogoče zavemo, da smo začeli zanemarjati svoje družinske odgovornosti in teokratične dejavnosti. Da bi bili bolj uravnovešeni, moramo narediti spremembe.

11. Kaj se je neki brat naučil o tem, kako lahko uravnovešeno gleda na delo?

¹¹ Mladi brat William je sam opazil, kako koristno je ohranjati delo na pravem mestu. O starešinu, pri katerem je bil nekoč zaposlen, je rekel: »[Ta brat] je odličen zgled človeka z uravnovešenimi delovnimi navadami. Trdo dela in ima dober odnos s svojimi strankami, saj zelo dobro opravlja svoje delo. Toda na koncu dneva, ko je službe konec, z delom zaključi in se posveti svoji družini in veri. In povem vam, da je eden najsrečnejših ljudi, kar jih poznam!« *

12. Kako je Salomon pokazal, da ima uravnovešen pogled nase, toda kaj se je zgodilo kasneje?

¹² Ko je Salomon zvesto častil Jehova, je uravnovešeno gledal nase. V mladih letih je skromno priznal svoje omejitve in Jehova prosil za vodstvo. (1. kra. 3:7–9) Na začetku svojega vladanja se je zavedal nevarnosti, da bi postal preponosen. Napisal je: »Ošabnost vodi v propad in prevzetnost pripelje do padca.« (Preg. 16:18) Na žalost kasneje ni upošteval svojega lastnega nasveta. Ko je bil že nekaj časa kralj, je zaradi ponosa začel zavračati Božje zakone. Eden od zakonov je za izraelskega kralja določal, »naj nima veliko žen, da mu srce ne bi skrenilo s prave poti«. (5. Mojz. 17:17)  Salomon je kršil ta zakon in si vzel 700 žen in 300 stranskih žen. Mnoge od njih niso častile Jehova. (1. kra. 11:1–3) Mogoče je mislil, da ima v življenju vse pod nadzorom. Kakor koli že, sčasoma je trpel posledice, ker se je oddaljil od Jehova. (1. kra. 11:9–13)

13. Kaj se lahko naučimo, če premišljujemo o Jezusovi ponižnosti?

¹³ Jezus je ohranjal uravnovešen pogled nase in je bil ponižen. Še preden je prišel na zemljo, je opravil veliko čudovitih del, ko je služil Jehovu. Po njem je bilo »ustvarjeno vse drugo v nebesih in na zemlji«. (Kol. 1:16) Ob krstu se je očitno spomnil vsega, kar je delal, ko je bil skupaj s svojim Očetom. (Mat. 3:16; Jan. 17:5) Vendar zaradi tega ni postal ponosen. Pravzaprav se ni nikoli poviševal nad nikogar. Svojim učencem je rekel, da na zemljo »ni prišel zato, da bi mu drugi stregli, ampak da on streže drugim in dá svoje življenje kot odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28) Skromno je tudi priznal, da ne more ničesar narediti sam od sebe. (Jan. 5:19) Jezus je bil res ponižen! Dal nam je čudovit zgled, vreden posnemanja.

14. Kaj se od Jezusa naučimo o tem, kako imeti pravilen pogled nase?

¹⁴ Jezus je svoje sledilce učil, naj pravilno gledajo nase. Nekoč jim je rekel: »Vam pa so celo lasje na glavi prešteti.« (Mat. 10:30) Te besede nas potolažijo, še posebej če smo nagnjeni k temu, da negativno gledamo nase. Naš nebeški Oče se zelo zanima za nas in v njegovih očeh smo dragoceni. O tem ne bi smeli nikoli dvomiti in skleniti, da nismo vredni, da ga častimo, in da si ne zaslužimo večnega življenja v novem svetu.

15. a) Kaj je v Stražnem stolpu pisalo o uravnovešenem pogledu nase? b) Za katere blagoslove bi bili prikrajšani, če bi se preveč osredotočali nase, kot prikažeta sliki na 24. strani?

¹⁵ Pred kakšnimi 15 leti je v Stražnem stolpu o uravnovešenem pogledu, ki bi  ga morali imeti nase, pisalo: »O sebi seveda ne želimo imeti tako visokega mnenja, da bi postali domišljavi, niti ne želimo iti v drugo skrajnost in misliti, da nismo nič. Naš cilj bi moral biti, da bi razvijali razumen pogled nase, takšen, s katerim bi upoštevali tako svoje vrline kot omejitve. Neka kristjanka je to takole povedala: ‚Ni me sama zloba, pa tudi angel nisem. Imam dobre in slabe strani, prav kakor vsi drugi ljudje.‘« * Jasno lahko vidimo, zakaj je dobro, da imamo uravnovešen pogled nase.

16. Zakaj nam Jehova daje modre nasvete?

¹⁶ Jehova nam po svoji Besedi daje modre nasvete. Ima nas rad in želi, da bi bili srečni. (Iza. 48:17, 18) Modro je, da damo Jehova na prvo mesto v življenju. Tako bomo najbolj srečni. S tem se bomo ognili mnogim težavam, ki jih imajo tisti, ki se preveč posvečajo denarju, delu ali sebi. Naj bo vsak od nas odločen, da bo ravnal modro in razveseljeval Jehovovo srce. (Preg. 23:15)