1., 2. Kaj je prvi razlog, zakaj bi nas morala zanimati knjiga Razodetje?

 ALI ti je že kdaj kdo pokazal svoj album s fotografijami? Ko si listal po njem, si verjetno videl veliko neznanih obrazov. Ena fotografija pa pritegne tvojo pozornost. Zakaj? Ker si na njej ti. Ko jo gledaš, se skušaš spomniti, kdaj je bila narejena in kje. Skušaš tudi ugotoviti, kdo vse je še na njej. Ta fotografija je zate nekaj posebnega.

² Knjiga Razodetje je podobna tej fotografiji. Zakaj? Vsaj iz dveh razlogov. Prvič, ta svetopisemska knjiga je bila napisana za nas. V prvi vrstici piše: »To je razodetje, ki ga je Bog dal Jezusu Kristusu, da bi svojim sužnjem pokazal, kaj se mora v kratkem zgoditi.« (Raz. 1:1) To, kar je napisano v tej knjigi, torej ni za ljudi na splošno, ampak za nas, Bogu posvečene služabnike. Kot del Božjega ljudstva ne bi smeli biti presenečeni, da sodelujemo pri izpolnitvi prerokb, zapisanih v tej zanimivi knjigi. Z drugimi besedami, »smo na fotografiji«.

3., 4. Kdaj naj bi se izpolnile prerokbe iz knjige Razodetje in kako naj bi to vplivalo na vsakega od nas?

³ Drugi razlog je povezan s časom, ko naj bi se te prerokbe izpolnile. Ostareli apostol Janez je nakazal, kdaj  naj bi se to zgodilo, ko je rekel: »Po navdihnjenju sem se znašel v Gospodovem dnevu.« (Raz. 1:10) Ko je Janez okoli leta 96 n. št. napisal te besede, je bil »Gospodov dan« še zelo daleč. (Mat. 25:14, 19; Luk. 19:12) Glede na svetopisemske prerokbe se je ta dan začel leta 1914, ko je bil Jezus postavljen za kralja v nebesih. Od tega leta naprej so se začele izpolnjevati prerokbe iz knjige Razodetje, ki se nanašajo na Božje ljudstvo. Danes torej živimo v »Gospodovem dnevu«!

⁴ Ker živimo v tem vznemirljivem času, moramo biti še posebej pozorni na ljubeč nasvet, zapisan v Razodetju 1:3: »Srečen tisti, ki na glas bere besede tega prerokovanja, in srečni tisti, ki temu prisluhnejo in izpolnjujejo to, kar je v njem zapisano. Določeni čas je namreč blizu.« Torej moramo na glas brati besede tega prerokovanja, da bi jim lahko prisluhnili in jih izpolnjevali. Kaj so te besede, ki jih moramo izpolnjevati?

5. Kako se iz knjige Razodetje vidi, da je zelo pomembno, da poskrbimo, da je naše čaščenje sprejemljivo Jehovu?

⁵ Že od prvega poglavja knjige Razodetje naprej vidimo, da se Jezus povsem zaveda, kaj se dogaja v občinah njegovega ljudstva. (Raz. 1:12–16, 20; 2:1) To je jasno iz sporočil, ki jih je poslal sedmim občinam v Mali Aziji. V teh sporočilih je dal kristjanom v prvem stoletju določna navodila, da bi bilo njihovo čaščenje sprejemljivo Jehovu. To, kar je rekel v teh sporočilih, velja tudi za Božje ljudstvo danes. Kaj se iz tega naučimo? Naš voditelj Jezus Kristus se dobro zaveda, v kakšnem duhovnem stanju smo. On nas vodi in ščiti. Nič ne more uiti njegovim očem. Ve, kaj moramo delati, da bi nas Jehova še naprej odobraval. Katera navodila je Jezus dal, ki jih moramo izpolnjevati tudi mi danes?

6. a) Katero težavo je imela občina v Efezu glede na Jezusove besede iz Razodetja 2:3, 4? b) Kaj se iz tega naučimo?

⁶ Beri Razodetje 2:3, 4. Ne smemo izgubiti svoje prvotne ljubezni do Jehova. Iz Jezusovega sporočila kristjanom v občini v Efezu se vidi, da so bili zdržljivi in da so služili Jehovu, čeprav so imeli veliko težav. Kljub temu so izgubili svojo prvotno ljubezen. Morali so jo ponovno pokazati, drugače njihovo čaščenje ne bi bilo več sprejemljivo Jehovu. Podobno je danes. Ni dovolj, da samo zdržimo. Zdržati moramo s pravim razlogom. Bogu ni pomembno samo to, kaj delamo, ampak tudi zakaj to delamo. Pomembni so mu naši motivi, ker pričakuje, da ga častimo zato, ker ga imamo zelo radi in smo mu hvaležni. (Preg. 16:2; Mar. 12:29, 30)

7. a) Katero težavo je imela občina v Sardah, kot to piše v Razodetju 3:1–3? b) Kaj moramo delati mi danes?

⁷ Beri Razodetje 3:1–3. Še naprej moramo biti budni. Kristjani v občini v Sardah so imeli drugačen problem. V preteklosti so bili duhovno aktivni, sedaj pa niso bili več. Zato jim je Jezus rekel, naj se zbudijo. Kakšno svarilo je to za nas? Jehova seveda ne bo pozabil našega dela. (Heb. 6:10) Kljub temu se  ne moremo zanašati samo na to, kar smo v preteklosti naredili za Jehova. Čeprav imamo morda več omejitev, kot smo jih imeli prej, moramo ostati »zelo zaposleni v Gospodovem delu« in biti budni vse do konca. (1. Kor. 15:58; Mat. 24:13; Mar. 13:33)

8. Kaj se naučimo iz Jezusovih besed občini v Laodikeji, zapisanih v Razodetju 3:15–17?

⁸ Beri Razodetje 3:15–17. Jehova moramo častiti goreče in iz vsega srca. Kristjani v občini v Laodikeji pa so imeli spet drugačen problem. Pri čaščenju Jehova so bili mlačni. Zaradi njihove ravnodušnosti jim je Jezus rekel, da so ubogi in pomilovanja vredni. Morali so pokazati gorečnost za Jehova in njegovo čaščenje. (Raz. 3:19) Kaj se iz tega naučimo? Če smo izgubili nekaj svoje gorečnosti, moramo poglobiti svoje cenjenje do vsega, kar nam dajeta Jehova in njegova organizacija. (Raz. 3:18) Nikoli ne dovolimo, da bi nas prizadevanje za udobno življenje premotilo in duhovnih stvari ne bi imeli več na prvem mestu v svojem življenju.

9. Katere nevarnosti se moramo paziti, kot se to vidi iz Jezusovega sporočila kristjanom v Pergamonu in Tiatiri?

⁹ Zavračati moramo odpadniške zamisli. Jezus je pokaral nekatere v Pergamonu, ker so med brati in sestrami povzročali razdore. (Raz. 2:14–16) Pohvalil je tiste v Tiatiri, ki so se na daleč ogibali »Satanovih globočin«, in jih spodbudil, naj se trdno držijo resnice. (Raz. 2:24–26) Duhovno šibki kristjani, ki so dovolili, da so jih zapeljali lažni nauki, so se morali pokesati. Kako pa je z nami danes? Zavrniti moramo vsako zamisel, ki je v nasprotju z Jehovovim razmišljanjem. Odpadniki se mogoče pretvarjajo, da so verni, vendar ne živijo »v skladu z vero«. (2. Tim. 3:5) Če marljivo preučujemo Božjo Besedo, bomo lažje prepoznali in zavrnili lažne zamisli. (2. Tim. 3:14–17; Juda 3, 4)

10. Kaj se še naučimo iz tega, kar je Jezus rekel občinama v Pergamonu in Tiatiri?

¹⁰ Zavračati moramo vse oblike nemorale. Občini v Pergamonu in Tiatiri sta imeli še en problem. Jezus je obsodil nekatere v teh občinah, ker niso zavračali  nemorale. (Raz. 2:14, 20) Kaj se iz tega naučimo? Tudi če Jehovu služimo že mnogo let in imamo trenutno veliko odgovornosti v občini, ne moremo pričakovati, da bo Jehova toleriral, če bomo naredili kaj nemoralnega. (1. Sam. 15:22; 1. Pet. 2:16) Pričakuje, da se držimo njegovih visokih moralnih meril, ne glede na to, kako se znižujejo merila tega sveta. (Efež. 6:11–13)

11. Kaj smo se do sedaj naučili? (Glej tudi okvir » Pouk za nas danes«.)

¹¹ Kaj smo se do sedaj naučili? Videli smo, da se moramo potruditi, da je naše čaščenje sprejemljivo Jehovu. Če delamo kaj, zaradi česar ne bi bilo več sprejemljivo, moramo takoj ukrepati, da bi stvari popravili. (Raz. 2:5, 16; 3:3, 16) Jezus pa je v svojih sporočilih občinam poudaril še nekaj. Kaj pa?

12. Kaj je Jezus rekel kristjanom v Smirni in Filadelfiji, kar bi moralo zanimati tudi nas danes? (Razodetje 2:10)

¹² Preglejmo zdaj Jezusovo sporočilo občinama v Smirni in Filadelfiji. Tamkajšnjim kristjanom je rekel, naj se ne bojijo preganjanja, saj bodo za svojo zvestobo nagrajeni. (Beri Razodetje 2:10; 3:10.) Kaj se iz tega naučimo? Pričakovati moramo, da bomo preganjani, in biti moramo pripravljeni, da zdržimo. (Mat. 24:9, 13; 2. Kor. 12:10) Zakaj je to opozorilo pomembno?

13., 14. Kako na Božje ljudstvo vplivajo dogodki, opisani v 12. poglavju Razodetja?

¹³ Iz knjige Razodetje izvemo, da bo Božje ljudstvo v današnjih časih oziroma v »Gospodovem dnevu« preganjano. V 12. poglavju Razodetja je omenjena vojna, ki je izbruhnila v nebesih takoj zatem, ko je bilo vzpostavljeno Božje kraljestvo. Mihael – oslavljeni Jezus Kristus – in njegovi angeli so se bojevali s Satanom in demoni. (Raz. 12:7, 8) Božji sovražniki so bili premagani in vrženi v bližino zemlje. Zato je na zemlji toliko trpljenja. (Raz. 12:9, 12) Kako vse to vpliva na Božje ljudstvo?

¹⁴ Iz Razodetja izvemo, kako se je Satan odzval. Ker nima več vstopa v nebesa, je svojo jezo usmeril na preostanek maziljencev. Ti so na zemlji predstavniki Božjega kraljestva in jim je zaupano delo, da pričujejo za Jezusa. (Raz. 12:17; 2. Kor. 5:20; Efež. 6:19, 20) Kako se je ta prerokba izpolnila?

15. Koga predstavljata dve priči, omenjeni v 11. poglavju Razodetja, in kaj se je z njima zgodilo?

 ¹⁵ Satan je sprožil napad na maziljene brate, ki so vodili v oznanjevanju. Te brate v knjigi Razodetje predstavljata dve priči, ki sta bili ubiti. * (Raz. 11:3, 7–11) Leta 1918 je bilo osem izmed odgovornih bratov na podlagi lažnih obtožb obsojenih na zelo dolge zaporne kazni. S človeškega gledišča je bilo videti, da je bilo delo teh maziljencev tako rekoč ubito oziroma končano.

16. Kaj osupljivega se je zgodilo leta 1919, toda kaj Satan še naprej dela?

¹⁶ Prerokba iz 11. poglavja Razodetja tudi pove, da bosta priči po kratkem času spet oživeli. Ta prerokba se je izpolnila na osupljiv način manj kot eno leto za tem, ko so maziljene brate zaprli. Marca leta 1919 so bili izpuščeni iz zapora in kasneje oproščeni vseh obtožb. Takoj so se lotili dela, povezanega s Kraljestvom. Toda Satan ni nehal napadati Božjega ljudstva. Od takrat naprej je proti vsem Božjim služabnikom usmeril preganjanje, »podobno reki«. (Raz. 12:15) Zato vsak od nas potrebuje »zdržljivost in vero«. (Raz. 13:10)

17. Kakšno nepričakovano pomoč je dobilo Božje ljudstvo, čeprav je bilo tarča Satanovih napadov?

¹⁷ V 12. poglavju Razodetja izvemo, da bo Božje ljudstvo dobilo nekaj pomoči iz nepričakovanega vira. Bo, kot bi »zemlja [...] pogoltnila reko« preganjanja. (Raz. 12:16) Točno to se je zgodilo. Včasih so bolj razumni elementi Satanovega sveta, kot so določeni sodni sistemi, pomagali Božjemu ljudstvu. Jehovovi služabniki so večkrat zmagali na sodiščih in tako dobili neko mero svobode. Kako so to svobodo izkoristili? Ta čas so modro uporabili za to, da so opravljali delo, ki jim ga je dal Jehova. (1. Kor. 16:9) Kaj spada k temu delu?

18. Kaj je naše glavno delo v teh zadnjih dneh?

¹⁸ Jezus je napovedal, da bo njegovo ljudstvo po vsej zemlji oznanjalo »dobro novico o Kraljestvu«, preden bo  prišel konec. (Mat. 24:14) Pri tem nam pomagajo angeli, za katere piše, da oznanjajo »večno dobro novico prebivalcem zemlje, vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Raz. 14:6)

19. Katero sporočilo morajo še oznanjevati tisti, ki ljubijo Jehova?

¹⁹ Dobra novica o Kraljestvu ni edino sporočilo, ki ga mora Božje ljudstvo oznaniti. Podpirati mora tudi delo angelov, opisanih v Razodetju od 8. do 10. poglavja. Ti angeli objavljajo nadloge, ki jih bodo doživeli tisti, ki zavračajo Božje kraljestvo. Zato Jehovove priče razglašamo sporočilo obsodbe, podobno »toči in ognju«. To sporočilo razkriva Božje obsodbe nad različnimi elementi Satanovega hudobnega sveta. (Raz. 8:7, 13) Ljudje morajo vedeti, da je konec blizu, da bi lahko v življenju naredili korenite spremembe in preživeli dan Jehovove jeze. (Zef. 2:2, 3) Toda to sporočilo ni priljubljeno. Za to, da ga razglašamo, potrebujemo pogum. Sporočilo obsodbe, ki ga bomo razglašali med veliko stisko, pa bo postalo še bolj ostro. (Raz. 16:21)

20. Kaj bomo pregledali v naslednjih dveh člankih?

²⁰ Ker sodelujemo pri izpolnitvi tega, kar beremo v knjigi Razodetje, moramo upoštevati »besede tega prerokovanja«. (Raz. 1:3) Toda kako lahko zvesto vztrajamo kljub preganjanju in še naprej pogumno oznanjamo ta sporočila? Moč nam lahko da dvoje. Prvič, to, kar knjiga Razodetje razkrije o Božjih sovražnikih. In drugič, blagoslovi, ki jih bomo v prihodnosti dobili, če ostanemo zvesti. O tem bomo govorili v naslednjih dveh člankih.