1., 2. Katero pomembno odločitev so morali sprejeti Judje, ki so živeli v Babilonu? (Ezra 1:2–4)

 KRALJ je izdal obvestilo! Judje, ki so bili kakih 70 let ujetniki v Babilonu, so bili svobodni in so se lahko vrnili v Izrael, ki je bil njihova domovina. (Beri Ezra 1:2–4.) Kaj takega je lahko naredil samo Jehova. Zakaj lahko to rečemo? Babilonci običajno niso izpuščali svojih ujetnikov. (Iza. 14:4, 17) Ampak Babilon je zdaj padel in novi vladar je rekel Judom, da lahko odidejo. Zato so bili vsi Judje, še posebej družinski poglavarji, pred odločitvijo: zapustiti Babilon ali tam ostati. Ta odločitev morda ni bila tako enostavna. Zakaj ne?

² Mnogim je starost preprečevala, da bi se odpravili na takšno zahtevno potovanje. In ker je bila večina Judov rojena v Babilonu, je bil to edini dom, ki so ga poznali. Zanje je bil Izrael dežela njihovih prednikov. Nekateri Judje so v Babilonu očitno postali zelo uspešni, zato jim je bilo morda težko zapustiti udoben dom ali posel in se preseliti v neznano deželo.

3. Kateri blagoslov je čakal preostanek zvestih Judov, ki so se odločili vrniti v Izrael?

³ Zvestim Judom so koristi tega, da se vrnejo v Izrael, daleč odtehtale katero koli žrtev, ki je bila za to potrebna. Največji blagoslov je bil povezan z njihovim čaščenjem. V mestu Babilon je bilo več kot 50 templjev, posvečenih krivim bogovom, vendar nobenega Jehovovega templja. Ni bilo niti nobenega oltarja, na katerem bi lahko Izraelci darovali žrtve, ki jih je predpisoval Mojzesov  Zakonik. Pa tudi duhovništva, organiziranega za to delo, ni bilo. Poleg tega je bilo ljudi, ki so častili krive bogove in se niso menili za Jehova ali njegova merila, veliko več kot Jehovovih služabnikov. Zato se je na tisoče zvestih Judov veselilo, da se vrnejo v domačo deželo in obnovijo čisto čaščenje.

4. Kakšno pomoč je Jehova obljubil Judom, ki so se vračali v Izrael?

⁴ Dobesedna pot iz Babilona v Izrael je bila težka in je lahko trajala kar štiri mesece. Toda Jehova je Judom obljubil, da bo odstranil vsako oviro, ki bi jim preprečevala vrnitev domov. Izaija je napisal: »Očistite pot Jehovu! Našemu Bogu poravnajte cesto skozi puščavo. [...] Luknjasta tla naj se zgladijo, neravna tla naj se spremenijo v ravnino.« (Iza. 40:3, 4) Predstavljaj si naslednji prizor: cesta, speljana po puščavi, po ravnem med gorami. Kakšen blagoslov bi bil to za popotnike! Veliko lažje bi jim bilo potovati po ravni cesti kot pa gor in dol čez gore, hribe in doline. Takšna pot bi bila tudi hitrejša.

5. Kako je bila poimenovana figurativna cesta med Babilonom in Izraelom?

⁵ Danes imajo številne ceste ime ali številko. Tudi figurativna cesta, o kateri je pisal Izaija, je imela ime: »Tam bo cesta, ki se bo imenovala Pot svetosti. Nečisti ne bodo hodili po njej.« (Iza. 35:8) Kaj je ta obljuba pomenila za Izraelce? In kaj pomeni za nas danes?

6. Zakaj se je ta cesta imenovala »Pot svetosti«?

⁶ »Pot svetosti« – kako lepo ime za cesto! Zakaj se je tako imenovala? V obnovljenem narodu ni bilo prostora za »nečiste« – za Jude, ki so bili odločeni živeti nemoralno, malikovati ali kako drugače hudo grešiti. Judje, ki so se vračali, naj bi svojemu Bogu postali »sveto ljudstvo«. (5. Mojz. 7:6) Vendar to ni pomenilo, da jim ni bilo treba narediti nobenih sprememb, da bi ugajali Jehovu.

7. Katere spremembe so morali narediti nekateri Judje? Povej primer.

⁷ Kot smo omenili že prej, je bila večina Judov rojena v Babilonu. In kot kaže, so mnogi do neke mere razmišljali podobno kot Babilonci in prevzeli njihova merila. Desetletja po tem, ko so se prvi Judje vrnili v Izrael, je Ezra izvedel, da so se nekateri od njih poročili s tujkami. (2. Mojz. 34:15, 16; Ezra 9:1, 2) Še kasneje je bil upravitelj Nehemija osupel, ko je ugotovil, da se otroci, rojeni v Izraelu, sploh niso naučili jezika Judov. (5. Mojz. 6:6, 7; Neh. 13:23, 24) Kako bi potem lahko ta mlada generacija vzljubila in častila Jehova, če pa ni razumela hebrejščine – glavnega jezika, v katerem je bila napisana Božja Beseda? (Ezra 10:3, 44) Ti Judje so torej morali narediti korenite spremembe, vendar je bilo to lažje v Izraelu, kjer se je čisto čaščenje postopoma obnovilo. (Neh. 8:8, 9)

8. Zakaj bi omenjeni dogodki iz davne preteklosti morali zanimati nas danes? (Glej sliko na naslovnici.)

⁸ Mogoče si kdo misli: To je vse zelo zanimivo, ampak ali se to, kar se je zgodilo Judom toliko let nazaj, tiče nas danes? Pa še kako, saj v nekem smislu tudi mi potujemo po »Poti svetosti«. Ne  glede na to, ali smo maziljenci ali »druge ovce«, moramo ostati na tej poti, ki nas skozi duhovni raj vodi v Božje kraljestvo. b (Jan. 10:16) Od leta 1919 je že na milijone moških, žensk in otrok zapustilo Babilon Veliki, svetovni imperij krive religije, in začelo potovati po tej figurativni cesti. Verjetno si med njimi tudi ti. Čeprav se je ta cesta odprla šele pred kakimi 100 leti, so se pripravljalna dela na njej začela že pred več stoletji.

9. Kako je bila »Pot svetosti« pripravljena glede na Izaija 57:14?

⁹ Jehova je poskrbel, da so bile Judom, ki so zapuščali Babilon, odstranjene ovire na poti. (Beri Izaija 57:14.) Kako pa je z današnjo »Potjo svetosti«? V več stoletjih pred letom 1919 je Jehova uporabil ljudi, ki so ga spoštovali, da so pomagali pripraviti pot iz Babilona Velikega. (Primerjaj Izaija 40:3.) Na tej duhovni cesti so opravili potrebna pripravljalna dela. Tako so lahko kasneje iskreni ljudje zapustili Babilon Veliki in vstopili v duhovni raj, kjer je bilo čisto čaščenje Jehova obnovljeno. Kaj je spadalo k tem pripravljalnim delom? Poglejmo nekatera od njih.

10., 11. Kako sta tiskanje in prevajanje Svetega pisma prispevala k temu, da se je svetopisemsko spoznanje širilo med ljudmi? (Glej tudi sliko.)

¹⁰ Tiskanje. Do sredine 15. stoletja se je Sveto pismo prepisovalo na roke. To je bilo dolgotrajno delo, izvodi Svetega pisma pa so bili redki in zelo dragi. Toda ko so izumili tisk s premičnimi črkami, je izdelovanje in razdeljevanje Svetega pisma postalo precej lažje.

¹¹ Prevajanje. Več stoletij je bilo Sveto pismo na voljo večinoma v latinščini, ki so jo razumeli le dobro izobraženi ljudje. Toda ko se je tiskanje bolj uveljavilo, so posamezniki, ki so imeli radi Boga, pospešili prevajanje Svetega pisma v jezike, ki so jih govorili običajni ljudje. Zdaj so lahko bralci Svetega pisma to, kar je učila duhovščina, primerjali s tem, kar v resnici uči ta knjiga.

12., 13. Povej primer, kako so tisti, ki so v 19. stoletju iskreno preučevali Sveto pismo, začeli razgaljati krive verske nauke.

¹² Pripomočki za preučevanje Svetega pisma. Tisti, ki so skrbno preučevali Božjo Besedo, so se iz nje veliko naučili. In svoja odkritja so redkokdaj zadržali zase, kar je jezilo duhovščino. V 19. stoletju so na primer številni iskreni posamezniki začeli izdajati traktate, ki so razgaljali krive verske nauke.

¹³ Okoli leta 1835 je Henry Grew, ki je spoštoval Boga, izdal traktat, ki je govoril o stanju mrtvih. V njem je na podlagi Svetega pisma dokazal, da je nesmrtnost Božje darilo, ne pa nekaj, s čimer se vsi rodimo, kot je to učila večina cerkev v obliki nauka o nesmrtni duši. Leta 1837 je duhovnik George Storrs našel izvod tega traktata na vlaku, s katerim je potoval. Ko ga je prebral, je bil prepričan, da je odkril zelo pomembno resnico. Odločil se je, da bo to, kar je spoznal, delil z drugimi. Leta 1842 je imel serijo predavanj z zanimivim naslovom »Raziskava: Ali so  hudobni nesmrtni?«. To, kar je George Storrs objavil, je pozitivno vplivalo na nekega mladega moškega. Ime mu je bilo Charles Taze Russell.

14. Kako so bratu Russllu in njegovim sodelavcem koristila dela na duhovni cesti, ki so bila opravljena že prej? (Glej tudi sliko.)

¹⁴ Kako so bratu Russllu in njegovim sodelavcem koristila dela na duhovni cesti, ki so bila opravljena že prej? Med svojim preučevanjem so si lahko pomagali z leksikoni, konkordancami in različnimi svetopisemskimi prevodi, ki so jim že bili na voljo. Koristilo jim je tudi to, kar so med raziskovanjem Svetega pisma našli posamezniki, kot so bili Henry Grew, George Storrs in drugi. Brat Russell in njegovi sodelavci pa so tudi sami opravljali dela na duhovni cesti, tako da so objavili celo vrsto knjig in traktatov, ki so obravnavali svetopisemske teme.

15. Kaj pomembnega se je začelo dogajati leta 1919?

¹⁵ Leta 1919 je Babilon Veliki izgubil nadzor nad Božjim ljudstvom. Tega leta je začel delovati »zvesti in preudarni suženj«. To je bil ravno pravi čas, da so lahko iskreni ljudje začeli potovati po na novo odprti »Poti svetosti«. (Mat. 24:45–47) Tisti, ki so stopili na to cesto, so lahko še bolj spoznali Jehovove namene tudi zaradi del na cesti, ki so jih zvesti posamezniki opravili v preteklosti. (Preg. 4:18) Poleg tega so lahko svoje življenje uskladili z Jehovovimi merili. Jehova od svojega ljudstva ni pričakoval, da naredi vse potrebne spremembe naenkrat, ampak ga je postopoma prečiščeval. (Glej okvir » Jehova postopoma prečiščuje svoje ljudstvo«.) Kako veseli bomo vsi, ko bomo lahko ugajali našemu Bogu z vsem, kar bomo delali! (Kol. 1:10)

16. Katera vzdrževalna dela potekajo na »Poti svetosti« od leta 1919? (Izaija 48:17; 60:17)

¹⁶ Vsaka cesta potrebuje redno vzdrževanje. Dela na »Poti svetosti« se od leta 1919 nadaljujejo, zato da bi še več ljudi lahko zapustilo Babilon Veliki. Zvesti in preudarni suženj, ki je bil takrat postavljen, se je lotil dela in leta 1921 objavil preučevalni pripomoček, ki je zainteresiranim pomagal, da so spoznali svetopisemsko resnico. Ta publikacija z naslovom Harfa Božja je bila nazadnje izdana v skoraj šestih milijonih izvodov v 36 jezikih. Na podlagi nje so mnogi spoznali resnico. Nedavno smo dobili lepo novo publikacijo za vodenje svetopisemskih tečajev Uživaj življenje vso večnost!. Jehova nam v teh zadnjih dneh po svoji organizaciji redno daje duhovno hrano, da bi lahko še naprej hodili po »Poti svetosti«. (Beri Izaija 48:17; 60:17.)

17., 18. Kam vodi »Pot svetosti«?

¹⁷ Lahko rečemo, da vsak, ki sprejme svetopisemski tečaj, dobi priložnost stopiti na »Pot svetosti«. Nekateri prepotujejo le kratko razdaljo, nato pa to cesto zapustijo. Drugi so odločeni po njej potovati, vse dokler ne bodo dosegli cilja. Kaj je ta cilj?

¹⁸ Tiste, ki imajo nebeško upanje, »Pot svetosti« vodi v »Božji raj« v nebesih. (Raz. 2:7) Tiste z zemeljskim upanjem pa vodi do popolnosti ob koncu tisočletne vlade Božjega kraljestva. Če potuješ po tej cesti, se ne oziraj nazaj. In nikar je ne zapusti, vse dokler potovanja ne boš končal v novem svetu. Želimo ti srečno pot!