1. Katero pomembno resnico je Jehova naučil Abrahama?

 ABRAHAMU se je pogovor, ki ga je imel ravnokar z angelom, za vedno vtisnil v spomin. Jehova mu je po tem angelu sporočil, da bo uničil Sodomo in Gomoro. Abraham je imel sicer močno vero v Boga, ampak ta novica mu ni dala miru. Vprašal je: »Ali boš res uničil pravične skupaj s hudobnimi? [...] Ali ne bi ti, ki si Sodnik vse zemlje, naredil to, kar je prav?« Jehova je svojega dragega prijatelja potrpežljivo naučil pomembno resnico, ki je spodbudna in tolažilna tudi za vse nas danes. Ta resnica je: Jehova nikoli ne uniči pravičnih ljudi. (1. Mojz. 18:23–33)

2. Zakaj smo lahko prepričani, da so Jehovove sodbe vedno pravične in usmiljene?

² Zakaj ni nobenega dvoma, da Jehova ljudi vedno sodi pravično in usmiljeno? Ker vidi v njihovo srce. (1. Sam. 16:7) Pravzaprav pozna »srce vsakega človeka«. (1. kra. 8:39; 1. krn. 28:9) To je čudovita resnica. Jehovove sodbe so neskončno modre in človek jih nikoli ne more povsem razumeti. Apostol Pavel je za njih po navdihnjenju povsem ustrezno rekel: »Kako nedoumljive so!« (Rim. 11:33)

3., 4. Kaj se morda sprašujemo in kaj bomo obravnavali v tem članku? (Janez 5:28, 29)

³ Čeprav vemo, da Jehova vedno naredi to, kar je prav, se nam morda postavljajo podobna vprašanja, kot so se Abrahamu. Morda se sprašujemo: Ali obstaja kakšna možnost, da bi ljudje, ki jih je Jehova v preteklosti uničil, na primer prebivalci Sodome in Gomore, spet živeli? Ali bi kdo od njih lahko bil med nepravičnimi, ki jih bo »Bog obudil v življenje«? (Apd. 24:15)

 ⁴ Poglejmo zdaj nekaj, kar vemo glede vstajenja. Pred kratkim je bilo objavljeno jasnejše razumevanje besed: »Vstajenje bo za tiste, ki so delali dobro, pomenilo življenje, za tiste, ki so delali slabo, pa sojenje.« a (Beri Janez 5:28, 29.) To je vplivalo na naše razumevanje še drugih stvari. O tem bomo govorili v tem in naslednjem članku. Najprej bomo obravnavali, česa ne vemo glede Jehovovih pravičnih sodb, in nato, kaj vemo.

ČESA NE VEMO

5. Kaj je v preteklosti v naših publikacijah pisalo glede ljudi, ki so bili uničeni v Sodomi in Gomori?

⁵ V preteklosti so naše publikacije obravnavale vprašanje, kakšna prihodnost čaka tiste, ki so v Jehovovih očeh nepravični. V njih je pisalo, da ljudje, ki jih je Jehova uničil, na primer prebivalci Sodome in Gomore, ne bodo imeli vstajenja. Ali lahko to trdimo z gotovostjo? Zvesti in preudarni suženj je po dodatnem preučevanju in molitvah ugotovil, da ne.

6. Katere primere Jehovovih sodb lahko omeniš in česa ne moremo sklepati?

⁶ V Svetem pismu je veliko primerov, ko je Jehova izvršil sodbo nad nepravičnimi ljudmi. Razmislimo samo o nekaterih. Na primer, ko je Jehova poslal potop, so umrli vsi razen Noeta in njegove družine. Kasneje je Izraelcem dal nalogo, da uničijo sedem narodov, ki so živeli v Obljubljeni deželi. Nekoč je poslal angela, da je v eni noči pobil 185.000 asirskih vojakov. (1. Mojz. 7:23; 5. Mojz. 7:1–3; Iza. 37:36, 37) Ali lahko glede na informacije v Svetem pismu sklepamo, da je Jehova vse te posameznike obsodil na večno uničenje oziroma da nimajo nobenega upanja na vstajenje? Tega ne moremo sklepati. Zakaj ne?

7. Česa ne vemo glede ljudi, ki so bili uničeni v potopu ali pri osvajanju kanaanske dežele? (Glej sliko.)

⁷ Vsi ti ljudje so kot celota bili uničeni, vendar ne vemo, kako je Jehova gledal na posameznike med njimi. Prav tako ne vemo, ali so imeli priložnost spoznati Jehova in se pokesati. Vzemimo za primer potop v Noetovih dneh. Iz Svetega pisma izvemo, da je Noe bil »oznanjevalec pravičnosti«. (2. Pet. 2:5) Ali to pomeni, da je Noe, medtem ko je gradil ogromno barko, skušal oznanjevati prav vsakemu človeku? Sveto pismo tega ne pove. Podobno je z narodi v Kanaanu. Ne vemo, ali so vsi ti hudobni ljudje imeli priložnost, da spoznajo Jehova in se spremenijo.

8. Česa ne vemo glede prebivalcev Sodome in Gomore?

⁸ Kako pa je bilo s prebivalci Sodome in Gomore? Res je, da je med njimi živel pravičen Lot. Ampak ali vemo, da je oznanjeval prav vsakemu od njih? Ne. Nobenega dvoma ni, da so bili pokvarjeni, ampak najverjetneje je to vse, kar so poznali. Razmisli, kaj Sveto pismo pravi o tamkajšnji drhali, ki je hotela posiliti Lotova gosta. V njej so bili »moški, od dečka do starca«. Iz tega vidimo, da so odraščali v moralno zelo pokvarjenem okolju in da verjetno niso nikoli imeli priložnosti spoznati Božja merila za to, kar je prav in narobe. (1. Mojz. 19:4; 2. Pet. 2:7) Ali res vemo, da se je usmiljeni Bog Jehova odločil, da nihče od prebivalcev teh mest ne bo obujen? Ne, tega ne vemo. Iz pogovora med Jehovom in  Abrahamom razumemo, da v mestu ni bilo niti deset pravičnih. (1. Mojz. 18:32) Ljudje v teh mestih so torej bili nepravični in Jehova jih je zaradi njihovega ravnanja upravičeno uničil. Ali lahko z gotovostjo trdimo, da prav nihče od njih ne bo med nepravičnimi, ki jih bo Bog obudil v življenje? Ne, ne moremo!

9. Česa ne vemo glede Salomona?

⁹ V Svetem pismu beremo tudi o pravičnih ljudeh, ki so postali nepravični. Eden od njih je kralj Salomon. Dobro je vedel, kdo je Jehova in kako ga je treba častiti. Jehova mu je bil naklonjen in ga je zelo blagoslovil. Kasneje pa je Salomon začel častiti krive bogove. To je Jehova zelo razjezilo. Zaradi Salomonovih grehov je celoten izraelski narod trpel še stoletja. (1. kra. 11:5–9; 2. kra. 23:13) Nazadnje je Salomon, kot piše v 1. kraljev 11:43, umrl. V stari hebrejščini na tem mestu piše, da je Salomon »legel k svojim očetom«. Sveto pismo ta isti izraz uporablja tudi za zveste Božje služabnike, kot je bil kralj David. (Primerjaj 1. kraljev 11:21, op.) Veliko let smo zaradi tega verjeli, da bo Salomon obujen. Ampak ali uporaba tega izraza sama po sebi zagotavlja, da ga bo Jehova obudil? Sveto pismo tega ne pove. Nekateri morda mislijo, da bo Salomon obujen, ker Sveto pismo pravi: »Ko namreč kdo umre, je oproščen svojega greha.« (Rim. 6:7) Čeprav je to, kar piše v Svetem pismu, res, to še ne pomeni, da bodo vsi, ki so umrli, obujeni v življenje. Ljudem, ki so umrli, ne pripada samodejno pravica do vstajenja. Vstajenje je darilo našega ljubečega Boga in podeli ga tistim, ki jim želi dati možnost, da mu služijo večno. (Job 14:13, 14; Jan. 6:44) Ali bo dal to možnost tudi Salomonu? To ve samo on, mi tega ne vemo. Eno stvar pa vemo zagotovo. Jehova bo naredil to, kar je prav.

KAJ VEMO

10. Kakšni občutki se porajajo v Jehovu, ko sodi ljudem? (Ezekiel 33:11) (Glej tudi sliko.)

¹⁰ Beri Ezekiel 33:11. Jehova nam je v Svetem pismu prijazno razkril, kakšni občutki se v njem porajajo, ko sodi ljudem. Apostol Peter je glede Jehova rekel podobno, kot je zapisal prerok Ezekiel: »Jehova [...] ne želi, da bi bil kdo uničen.« (2. Pet. 3:9) Ta resnica je res tolažilna. Vemo, da Jehova ne bi nikogar za vedno uničil, če ne bi imel za to zelo dobrega razloga. Jehova je poln usmiljenja in usmiljen je, kadar koli je le lahko.

11. Kdo ne bo obujen in kako to vemo?

¹¹ Čeprav je Jehova zelo usmiljen, vemo, da nekateri ljudje ne bodo imeli vstajenja. Sveto pismo omenja nekaj primerov. b Jezus je nakazal, da ne bo obujen Juda Iškarijot. (Mar. 14:21; Jan. 17:12) c Juda je zavestno in namerno nasprotoval Bogu Jehovu in njegovemu Sinu. (Mar. 3:29) d Jezus je tudi za nekatere verske voditelje, ki so mu nasprotovali, rekel, da ne bodo imeli vstajenja. (Mat. 23:33; Jan. 19:11) e Apostol Pavel pa je sovernike opozoril, da neskesani odpadniki ne bodo obujeni. (Heb. 6:4–8; 10:29)

12. Kaj vemo o tem, do koga je Jehova usmiljen? Povej primer.

 ¹² Kako pa je Jehova, ki je zelo usmiljen in ki »ne želi, da bi bil kdo uničen«, izkazal usmiljenje nekaterim, ki so resno grešili? Poglejmo primer kralja Davida. Naredil je nekaj hudih grehov, med drugim je prešuštvoval z Batšebo in dal umoriti njenega moža. Ampak se je pokesal in Jehova mu je iz svojega usmiljenja odpustil. (2. Sam. 12:1–13) Drug primer je kralj Manase. Večino svojega življenja je bil hudoben in je delal grozljive stvari. Ali je bil Jehova pripravljen odpustiti nekomu, ki je tako skrajno odstopal od njegovih meril? Ker se je Manase pokesal in spremenil, se ga je Jehova usmilil in mu odpustil. (2. krn. 33:9–16) Iz teh primerov vidimo, da Jehova izkaže usmiljenje, kadar koli ima za to razlog. Takšne posameznike bo obudil v življenje, ker so se zavedali, kako hudo so grešili, in so se pokesali.

13. a) Zakaj je bil Jehova usmiljen do Ninivljanov? b) Kaj je Jezus rekel o Ninivljanih?

¹³ Vemo tudi, kako zelo je bil Jehova usmiljen do Ninivljanov. Jehova je, kot je rekel Jonu, »opazil njihovo hudobnost«, ampak ko so se pokesali za svoje grehe, jim je prijazno odpustil. Bil je veliko bolj usmiljen kot Jona. To je Jona jezilo, zato ga je moral Jehova spomniti, da Ninivljani niso razlikovali, »kaj je prav in kaj narobe«. (Jona 1:1, 2; 3:10; 4:9–11) Kasneje se je Jezus skliceval na ta primer, da bi poudaril Jehovovo pravico in usmiljenje. Rekel je, da bodo Ninivljani, ki so se pokesali, »med sodbo vstali od mrtvih«. (Mat. 12:41)

14. Kakšno priložnost bodo dobili Ninivljani?

¹⁴ Kaj je ta »sodba«, med katero bodo Ninivljani »vstali od mrtvih«? Jezus je učil, da bo vstajenje za nekatere »pomenilo življenje«, za nekatere pa »sojenje«. (Jan. 5:29) V mislih je imel vstajenje »pravičnih« in »nepravičnih«, ki bo potekalo med njegovim tisočletnim kraljevanjem. (Apd. 24:15) Za nepravične bo to vstajenje pomenilo »sojenje«. To pomeni, da bosta Jehova in Jezus opazovala in ocenjevala, kako  sprejemajo naučeno in ali na podlagi tega delajo spremembe. Če kdo od obujenih Ninivljanov ne bo hotel častiti Jehova, bo to zanj pomenilo konec. (Iza. 65:20) Vsi, ki se bodo odločili služiti Jehovu in mu bodo zvesti, bodo lahko živeli večno. (Dan. 12:2)

15. a) Zakaj ne moremo trditi, da nihče od uničenih prebivalcev Sodome in Gomore ne bo obujen? b) Kako naj bi razumeli besede, zapisane v Judu 7? (Glej tudi okvir » Kaj je imel v mislih učenec Juda?«.)

¹⁵ Ko je Jezus govoril o prebivalcih Sodome in Gomore, je rekel, da jim »bo na sodni dan lažje« kot ljudem, ki so zavrnili njega in njegove nauke. (Mat. 10:14, 15; 11:23, 24; Luk. 10:12) Ali je Jezus tukaj uporabil hiperbolo, da bi poudaril, kako hudobni so bili ljudje v njegovem času? f Ne. Ko je rekel, da bodo Ninivljani »med sodbo vstali od mrtvih«, je to mislil dobesedno – Ninivljani bodo obujeni. In ko je rekel, da bodo prebivalci Sodome in Gomore sojeni na sodni dan, lahko sklepamo, da bodo nekateri od njih dejansko obujeni. Izraza »sodba« in »sodni dan« se prav gotovo nanašata na isto. Tako Ninivljani kot prebivalci Sodome in Gomore so počenjali slabe stvari. Ampak Ninivljani so imeli priložnost, da se pokesajo. Imejmo v mislih tudi to, za koga bo vstajenje pomenilo »sojenje«. Jezus je rekel, da »za tiste, ki so delali slabo«. (Jan. 5:29) Videti je torej, da za prebivalce Sodome in Gomore obstaja nekaj upanja. Možno je, da bodo vsaj nekateri od njih obujeni. Če bo tako, bomo imeli priložnost, da jih poučujemo o Jehovu in Jezusu Kristusu.

16. Kaj glede na Jeremija 17:10 vpliva na Jehovovo odločitev, ali bo nekoga obudil?

¹⁶ Beri Jeremija 17:10. Ta vrstica nam pomaga povzeti to, kar vemo o tem, kako Jehova sodi. Za Jehova je vedno veljalo in bo veljalo, da preiskuje srce in najgloblje misli. Ko gre za vstajenje, bo tako kot vedno »vsakemu dal to, kar si zasluži za svoje vedenje«. Jehova bo neomajen, ko bo to treba, in usmiljen, ko bo le možno. Zato ne bi smeli reči, da nekdo ne bo obujen, razen če imamo za to trdno podlago v Svetem pismu.

 SODNIK VSE ZEMLJE BO NAREDIL TO, KAR JE PRAV

17. Kaj bo z ljudmi, ki so umrli?

¹⁷ Odkar sta Adam in Eva stopila na Satanovo stran in se uprla Bogu Jehovu, je umrlo na milijarde ljudi. Smrt je res neusmiljen sovražnik! (1. Kor. 15:26) Kaj bo z vsemi temi umrlimi? Majhna skupina Kristusovih zvestih sledilcev – vsega skupaj jih bo 144.000 – bo obujena v življenje v nebesih in bo neumrljiva. (Raz. 14:1) Drugi Jehovovi zvesti služabniki, ki sestavljajo ogromno skupino »pravičnih«, bodo obujeni na zemlji. Če bodo med Kristusovim tisočletnim vladanjem in zadnjim preizkusom ostali pravični, bodo lahko živeli večno. (Dan. 12:13; Heb. 12:1) V tem tisočletnem obdobju bodo obujeni tudi »nepravični«, ki niso nikoli častili Jehova in so delali slabo. Tako bodo dobili priložnost, da se spremenijo in začnejo služiti Jehovu. (Luk. 23:42, 43) Toda nekateri ljudje so bili tako zelo hudobni in tako zelo odločeni nasprotovati Jehovu in njegovemu namenu, da se je odločil, da jih ne bo obudil. (Luk. 12:4, 5)

18., 19. a) Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova tiste, ki so umrli, sodil pravično? (Izaija 55:8, 9) b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁸ Ali smo lahko popolnoma prepričani, da so vse Jehovove sodne odločitve pravične? Vsekakor! Jehova je, kot je Abraham tako zelo dobro dojel, popoln, moder in usmiljen »Sodnik vse zemlje«. Svojega Sina, ki ga je dobro izšolal, je pooblastil za vse sojenje. (Jan. 5:22) Oba sta sposobna videti v človekovo srce. (Mat. 9:4) Prepričani smo lahko, da bosta vsakega posameznika sodila pravično!

¹⁹ Pomembno je, da glede tega zaupamo Jehovu. On je usposobljen za sojenje, ne pa mi! (Beri Izaija 55:8, 9.) Zato vse sojenje brez pomislekov prepuščamo v roke njemu in njegovemu Sinu. Oba sta popolnoma pravična in usmiljena. (Iza. 11:3, 4) Kaj pa lahko rečemo o tem, kako bosta sodila ljudi med veliko stisko? Česa ne vemo in kaj vemo? To bomo obravnavali v naslednjem članku.