Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Mladi, kako se lahko pripravite za krst?

Mladi, kako se lahko pripravite za krst?

Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli. (PS. 40:8)

PESMI: 51, 58

1., 2. a) Pojasni, zakaj je krst resen korak. b) O čem naj bi bil posameznik prepričan, preden se krsti, in zakaj?

ALI si mlad in razmišljaš o krstu? Če je tako, potem te čaka največji blagoslov, ki ga lahko ima človek. Toda kot smo videli v prejšnjem članku, je krst resen korak. Tako simboliziraš svojo posvetitev, v kateri si Jehovu iskreno obljubil, da mu boš večno služil in da boš izpolnjevanje njegove volje dal na prvo mesto v življenju. Razumljivo je, da naj bi se krstil šele takrat, ko si dovolj zrel, ko je to tvoja osebna želja in ko razumeš pomen posvetitve.

2 Kaj če nisi prepričan, ali si pripravljen za krst? Ali pa se želiš krstiti, vendar tvoji starši menijo, da bi moral počakati, dokler si denimo ne pridobiš več izkušenj v krščanskem življenju? Naj ti to ne vzame poguma. Raje si še naprej prizadevaj napredovati, tako da se boš kmalu lahko krstil. S tem v mislih si lahko postaviš cilje glede 1. prepričanja, 2. dejanj in 3. hvaležnosti.

TVOJE PREPRIČANJE

3., 4. Kako lahko mladi posnemajo Timoteja?

3 Razmisli, kako bi odgovoril na naslednja vprašanja: Zakaj verjamem, da Bog obstaja? Zaradi česa sem prepričan, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda? Zakaj menim, da je bolje živeti po Božjih moralnih merilih kakor pa posnemati življenjski slog ljudi v tem svetu? Namen teh vprašanj ni, da bi ti vzbujala dvome, ampak da bi ti pomagala upoštevati nasvet apostola Pavla. Kristjane je spodbudil, da bi »ugotovili, kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno«. (Rim. 12:2) Toda zakaj bi moral ugotavljati oziroma se prepričati o nečem, kar že poznaš in si sprejel?

4 Biblija na primer govori o Timoteju, ki je dobro poznal Svete spise. O teh sta ga »že od najzgodnejšega otroštva« poučevali mama in babica. Pavel mu je svetoval: »Ostani pri tem, o čemer si bil poučen in v kar si ob pomoči drugih začel verovati.« (2. Tim. 3:14, 15) Glede na neki priročnik besedna zveza »ob pomoči drugih« v izvirnem jeziku zajema tudi misel, da se posameznik »prepriča o tem, ali je nekaj resnica«. Timotej je poskrbel, da je resnica postala del njega. Ni je sprejel, ker bi mu tako rekli mama in babica, ampak ker je sam premišljeval o njej in se prepričal. (Beri Rimljanom 12:1.)

5., 6. Zakaj je pomembno, da se že zgodaj v življenju naučiš uporabljati »razum«?

5 Kaj pa ti? Morda že dolgo poznaš svetopisemske resnice. Če je tako, si postavi za cilj, da boš temeljito preiskal razloge za svoje prepričanje. Tako si boš okrepil vero, pomagalo pa ti bo tudi, da ne boš popustil pritisku vrstnikov, idejam sveta ali celo lastnim čustvom.

6 Če se boš že zgodaj v življenju naučil uporabljati »razum«, boš znal vrstnikom logično odgovoriti na vprašanja, kot so: Kako veš, da Bog obstaja? Zakaj Bog ljubezni dopušča zlo? Kako je mogoče, da Bog nima začetka? Če si na takšna vprašanja pripravljen, ti ne bodo omajala vere, ampak te bodo spodbudila, da boš še bolj preučeval.

7.–9. Opiši, kako si lahko z učnimi listi v spletni rubriki »Kaj Sveto pismo v resnici uči?« utrdiš prepričanje.

7 Marljivo osebno preučevanje ti lahko pomaga odgovarjati na vprašanja, pregnati kakršne koli dvome in postati utrjen v svojem prepričanju. (Apd. 17:11) Na voljo je več pripomočkov, s katerimi si lahko pomagaš. Mnogi radi preučujejo brošuro Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka in knjigo Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?. Poleg tega številnim mladim koristi spletna rubrika »Kaj Sveto pismo v resnici uči?«. To rubriko lahko najdeš na jw.org pod razdelkom SVETO PISMO IN VI. Učni listi v tej rubriki obravnavajo različne svetopisemske teme in ti lahko pomagajo, da si utrdiš prepričanje.

8 Biblijo že poznaš, zato lahko hitro odgovoriš na nekatera vprašanja v učnih listih. Toda ali si o svojih odgovorih prepričan? Učni listi vsebujejo številne svetopisemske vrstice, o katerih naj bi premišljeval in svoje misli zapisal. Lahko ti pomagajo, da vnaprej razmisliš, kako boš svoje svetopisemsko prepričanje pojasnil drugim. Spletna rubrika »Kaj Sveto pismo v resnici uči?« je že mnogim mladim pomagala, da so utrdili svoje prepričanje. Če imaš dostop do nje, te spodbujamo, da jo uporabljaš pri osebnem preučevanju.

9 Da bi se lahko pripravil za krst, je pomembno, da utrdiš svoje prepričanje. Sestra v najstniških letih je dejala: »Preden sem se odločila za krst, sem preučevala Biblijo in se prepričala, da uči pravo vero. To prepričanje je z vsakim dnem močnejše.«

TVOJA DEJANJA

10. Zakaj je razumno pričakovati, da bo krščeni kristjan svojo vero kazal z deli?

10 V Bibliji piše: »Vera, če nima del, [je] mrtva.« (Jak. 2:17) Če je tvoje prepričanje utrjeno, je razumno pričakovati, da se bo to videlo iz tvojih dejanj. Katerih dejanj? Biblija govori o »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«. (Beri 2. Petrovo 3:11.)

11. Kaj so »dejanja, ki spadajo k svetemu vedenju«?

11 Da bi pri tebi lahko prišla do izraza »dejanja, ki spadajo k svetemu vedenju«, moraš biti moralno čist. Kako ti gre na tem področju? Pomisli denimo na preteklih šest mesecev. Ali je bilo razvidno, da imaš izšolano »zmožnost zaznavanja«, da razlikuješ med pravilnim in napačnim? (Heb. 5:14) Ali lahko poveš kak primer, ko si se uprl pritisku vrstnikov? Ali z vedenjem v šoli lepo pričaš o svoji veri? Ali skušaš biti enak sošolcem, samo zato da te ne bi zasmehovali, ali pa zagovarjaš svojo vero? (1. Pet. 4:3, 4) Res je, da nihče ni popoln. Celo dolgoletni Jehovovi služabniki se morda včasih bojijo javno postaviti za svojo vero. Vendar je posvečen Jehovov služabnik upravičeno ponosen na to, da nosi Božje ime, in to pokaže s svojim ravnanjem.

12. Omeni nekaj »dejanj, ki spadajo k [. . .] vdanosti Bogu«, in povej, kako bi moral gledati nanje.

12 Kaj pa »dejanja, ki spadajo k [. . .] vdanosti Bogu«? K tem sodijo občinske dejavnosti, kot sta obiskovanje shodov in oznanjevanje. Mednje spadajo tudi duhovne dejavnosti, ki jih drugi ne vidijo, na primer osebne molitve in preučevanje. Za posameznika, ki je svoje življenje posvetil Jehovu, te dejavnosti niso breme, ampak nanje gleda enako kakor kralj David, ki je rekel: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« (Ps. 40:8)

13., 14. Kateri pripomoček ti lahko pomaga opravljati »dejanja, ki spadajo k [. . .] vdanosti Bogu,« in kako je nekaterim mladim koristil?

13 Da bi si lažje postavil cilje, izpolni vprašalnik na straneh 308 in 309 v knjigi Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 2. zvezek. V njem so denimo vprašanja: Kako določne so tvoje molitve in kaj odkrivajo o tvoji ljubezni do Jehova? Kaj vse zajema tvoje osebno preučevanje? Ali sodeluješ v oznanjevanju, tudi če tvoji starši ne? Poleg tega lahko v za to namenjen prostor zapišeš svoje cilje glede molitev, osebnega preučevanja in oznanjevanja.

14 Za številne mlade, ki razmišljajo o krstu, je ta vprašalnik dragocen pripomoček. Mlada sestra po imenu Tilda je rekla: »Vprašalnik mi je pomagal, da sem si postavila cilje. Lotila sem se enega po enega in jih dosegla. Čez približno eno leto sem bila pripravljena za krst.« Mlademu bratu Patricku je ta pripomoček podobno koristil. »Cilje sem sicer že imel,« je dejal, »toda ker sem jih zapisal, sem si zanje še bolj prizadeval.«

Ali bi še naprej služil Jehovu, tudi če mu tvoji starši ne bi? (Glej odstavek 15.)

15. Pojasni, zakaj bi posvetitev morala biti osebna odločitev.

15 Eno najbolj pomenljivih vprašanj na vprašalniku je naslednje: Ali bi služil Jehovu, tudi če bi se tvoji starši in prijatelji odvrnili od njega? Zapomni si, da boš kot posvečen in krščen kristjan sam odgovoren za svoj odnos z Jehovom. To, da mu služiš, ne bi smelo biti odvisno od drugih, niti od tvojih staršev ne. Z dejanji, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, dokazuješ, da je resnica postala del tebe in da napreduješ h krstu.

TVOJA HVALEŽNOST

16., 17. a) Kaj bi moralo posameznika vzgibavati, da postane kristjan? b) Kako bi lahko ponazorili hvaležnost za odkupnino?

16 Dober poznavalec Mojzesove postave je vprašal Jezusa: »Katera zapoved v Postavi je največja?« Jezus mu je odgovoril: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Mat. 22:35–37) Jezus je pokazal, da bi moralo kristjana k dejanjem, med katera spada tudi krst, vzgibavati to, da iz vsega srca ljubi Jehova. Nekaj najboljšega, kar lahko storiš, da bi tvoja ljubezen do Jehova rasla, je to, da poglobljeno premišljuješ o največjem darilu, ki nam ga je priskrbel Jehova – o odkupni žrtvi njegovega Sina. (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15; 1. Janezovo 4:9, 19.) Premišljevanje o odkupnini in o tem, kaj ta pomeni zate, te bo navedlo na to, da se boš odzval s hvaležnostjo.

17 Tvojo hvaležnost za odkupnino bi lahko ponazorili takole: Zamisli si, da bi te nekdo rešil pred utopitvijo. Ali bi šel kar domov, se posušil in pozabil na to, kar je ta človek storil zate? Seveda ne! Prav gotovo bi mu bil zelo hvaležen. Konec koncev bi mu dolgoval življenje! Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu pa dolgujemo še mnogo več. Brez odkupnine bi se vsak od nas tako rekoč utopil v grehu in smrti. Tako pa se nam zaradi tega velikega dejanja iz ljubezni obeta nekaj, kar nima primere – večno življenje v raju na zemlji!

18., 19. a) Zakaj se ne bi smel bati tega, da pripadaš Jehovu? b) Kako ti lahko služenje Jehovu izboljša življenje?

18 Ali si hvaležen Jehovu za vse, kar je storil zate? Če si, potem bi bilo povsem primerno, da mu posvetiš svoje življenje in se krstiš. Spomni se, da Jehovu takrat, ko se mu posvetiš, iskreno obljubiš, da boš večno izpolnjeval njegovo voljo, pa naj se zgodi kar koli. Ali naj bi te bilo strah sprejeti takšno obvezo? Niti najmanj! Imej v mislih, da ti Jehova želi najboljše in da »nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo«. (Heb. 11:6) Če se boš posvetil Jehovu in se krstil, tvoje življenje ne bo slabše. Ravno nasprotno, če boš služil Jehovu, bo tvoje življenje boljše. Brat, ki je zdaj star 24 let in se je krstil v najstniških letih, pravi: »Če bi bil starejši, bi mogoče imel več spoznanja, ampak odločitev, da se posvetim Jehovu, me je zaščitila, da se nisem pehal za tem, kar ponuja svet.«

19 Kako zelo drugačen je Jehova od Satana, ki se zanima zate zgolj iz sebičnih razlogov! Tistim, ki se postavijo na njegovo stran, ne ponuja nobene trajne nagrade. Kako bi to sploh lahko storil? Za Satana ne obstaja nobena dobra novica, o kateri bi lahko premišljeval, pred njim ni svetle prihodnosti. Kako bi ti potem lahko dal nekaj, česar sam nima! Satan ti lahko ponudi zgolj mračno prihodnost, takšno, kakršna čaka njega! (Raz. 20:10)

20. Kaj lahko stori mlad človek, da bi napredoval k posvetitvi in krstu? (Glej tudi okvir » Pomoč pri duhovni rasti«.)

20 Očitno je to, da posvetiš življenje Jehovu, najboljša odločitev. Ali si jo pripravljen sprejeti? Če je tako, ne odlašaj. Če pa potrebuješ še nekaj časa, upoštevaj predloge, zapisane v tem članku, ki ti bodo pomagali napredovati. Pavel je napisal Filipljanom: »Od tam, do koder smo prispeli, hodimo naprej natanko po isti ustaljeni poti.« (Fil. 3:16) Če boš udejanjal ta nasvet, si boš kmalu želel posvetiti življenje Jehovu in se krstiti.