Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Mladi, ali ste pripravljeni za krst?

Mladi, ali ste pripravljeni za krst?

Kdo od vas, ki hoče sezidati stolp, se prej ne usede in izračuna stroškov, da bi videl, ali ima dovolj, da ga dokonča? (LUK. 14:28)

PESMI: 120, 64

Ta in naslednji članek sta še posebej namenjena mladim, ki razmišljajo o krstu.

1., 2. a) Česa se Božji služabniki veselimo? b) Kako lahko krščanski starši in starešine pomagajo mladim, da bi razumeli pomen krsta?

»POZNAM te že od rojstva,« je krščanski starešina rekel dvanajstletnemu Christopherju, »in veseli me, da bi se rad krstil. Ampak nekaj bi te vprašal: ‚Zakaj si to želiš?‘« To vprašanje je bilo tehtno. Seveda smo vsi zelo veseli, ko vidimo, da se vsako leto krsti na tisoče mladih po svetu. (Prid. 12:1) Vendar se krščanski starši in starešine v občini želijo prepričati, da odločitev takšnih mladih ni le prostovoljna, temveč da ima tudi dobro podlago.

2 Božja Beseda pokaže, da posvetitev in krst označujeta začetek življenjske poti, na kateri kristjana ne čakajo le Jehovovi blagoslovi, ampak tudi Satanovo nasprotovanje. (Preg. 10:22; 1. Pet. 5:8) Zato si krščanski starši vzamejo čas, da poučijo svoje otroke o tem, kaj vse se pričakuje od Kristusovega učenca. Mladim, ki nimajo staršev v resnici, pa starešine v občini ljubeče pomagajo izračunati stroške oziroma razumeti, kaj pomenita posvetitev in krst. (Beri Luka 14:27–30.) Za to, da se dokonča gradbeni projekt, je potrebno načrtovanje. Podobno se mora posameznik, ki želi »do konca« zvesto služiti Jehovu, na to pripraviti. (Mat. 24:13) Toda kaj lahko mladi storijo, da bi se nepreklicno odločili služiti Jehovu do konca življenja? Poglejmo si.

3. a) Kaj se iz Jezusovih in Petrovih besed naučimo o pomembnosti krsta? (Mat. 28:19, 20; 1. Pet. 3:21) b) Katera vprašanja bomo pregledali in zakaj?

3 Ali si mlad in razmišljaš o krstu? Če je tako, si vreden vse pohvale! Biti krščena Jehovova priča je velik blagoslov. Poleg tega se mora vsak kristjan krstiti in to je tudi bistveno za rešitev. (Mat. 28:19, 20; 1. Pet. 3:21) Ker bi iskreno rad izpolnil obljubo, ki jo boš dal Jehovu, se želiš pripraviti na ta pomembni korak v življenju. Zato bi bilo dobro, da bi razmislil o treh vprašanjih, ki ti lahko pomagajo ugotoviti, ali si pripravljen za krst. Ta vprašanja so: 1. Ali sem dovolj zrel za to odločitev? 2. Ali je to moja osebna želja? 3. Ali razumem pomen posvetitve Jehovu? Poglejmo zdaj ta vprašanja.

KO SI DOVOLJ ZREL

4., 5. a) Zakaj se lahko krstijo tudi tisti, ki še niso odrasli? b) Kaj pomeni biti zrel kristjan?

4 V Bibliji nikjer ne piše, da se človek lahko krsti šele takrat, ko je odrasel ali ko doseže določeno starost. V Pregovorih 20:11 piše: »Že otrok s svojimi dejanji pokaže, ali je njegovo ravnanje čisto in pošteno.« Torej lahko že zelo mlad človek razume, kaj pomeni delati, kar je prav, in kaj pomeni posvetiti se Stvarniku. Potemtakem je krst pomemben in ustrezen korak za mladega posameznika, ki je dokazal zrelost in se posvetil Jehovu. (Preg. 20:7)

5 Kaj pomeni biti zrel? Zrelost se ne meri le po telesni rasti. V Svetem pismu piše, da imajo zreli ljudje »izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Heb. 5:14) Zato vedo, kaj je prav v Jehovovih očeh, in so se v svojem srcu zatrdno odločili, da bodo po tem živeli. Poleg tega stežka podležejo vplivu, da bi delali, kar je slabo, niti jih ni treba nenehno spodbujati, da bi delali, kar je prav. Povsem razumno je torej pričakovati, da se bo mlad krščen posameznik ravnal po Božjih merilih tudi, kadar njegovih staršev ali drugih odraslih ni v bližini. (Primerjaj Filipljanom 2:12.)

6., 7. a) Opiši neugodne okoliščine, v katerih se je znašel Daniel v Babilonu. b) Kako je Daniel dokazal zrelost?

6 Ali mladi res lahko pokažejo takšno zrelost? Razmislimo o zgledu Daniela, o katerem govori Biblija. Morda je bil v zgodnjih najstniških letih, ko so ga na silo vzeli staršem in odpeljali v pregnanstvo v Babilon. Kar naenkrat je moral živeti med ljudmi, ki so imeli popolnoma drugačno predstavo o tem, kaj je prav in kaj ni. Njegove okoliščine pa so bile neugodne še zaradi nečesa: v Babilonu je bil deležen posebnega ravnanja. Pravzaprav je bil eden od številnih skrbno izbranih mladeničev, ki naj bi stali pred kraljem! (Dan. 1:3–5, 13) Videti je, da so se mu v Babilonu odpirale priložnosti, ki jih v Izraelu morda ne bi nikdar imel.

7 Kako se je mladi Daniel odzval na vse to? Ali sta ga zapeljala blišč in slava Babilona? Ali je dovolil, da mu je novo okolje spremenilo osebnost ali uničilo vero? Nikakor! Božja Beseda pravi, da se je Daniel, ko je bil v Babilonu, »v svojem srcu odločil, da se ne bo omadeževal« z ničimer, kar je povezano s krivim čaščenjem. (Dan. 1:8) S tem je pokazal izjemno zrelost!

Zrel mlad človek ni takšen, da bi se v kraljestveni dvorani vedel kakor prijatelj Bogu, v šoli pa kakor prijatelj svetu. (Glej odstavek 8.)

8. Kaj se lahko naučiš od Daniela?

8 Kaj se lahko naučiš od Daniela? Med drugim to, da je zrel mlad človek zvest svojim prepričanjem. Ni kakor kameleon, ki v novem okolju spremeni barvo, zato da bi se zlil z njim. Ni takšen, da bi se v kraljestveni dvorani vedel kakor prijatelj Bogu, v šoli pa kakor prijatelj svetu. Ne dovoli, da ga premetava sem in tja, ampak ostane nepremakljiv, in to celo v preizkušnjah vere. (Beri Efežanom 4:14, 15.)

9., 10. a) Kako bo mlademu kristjanu koristilo, če bo razmislil o tem, kako se je odzval v nedavnih preizkušnjah vere? b) Kaj je krst?

9 Seveda nihče ni popoln. Najsibo da smo mladi ali že odrasli, vsi kdaj pa kdaj naredimo napako. (Prid. 7:20) Toda ko razmišljaš o krstu, je modro, da se preiščeš in ugotoviš, kako močno si želiš živeti po Jehovovih merilih. Kako pa lahko to ugotoviš? Vprašaj se: Koliko sem se bil do sedaj pripravljen podrejati Božjim merilom? Pomisli, kako si se odzval v nedavnih preizkušnjah vere. Ali si pokazal modrost, ki jo potrebuješ, da lahko razlikuješ med tem, kaj je prav in kaj ni? Kaj pa, če si podobno kakor Daniel deležen posebnega ravnanja v Satanovem svetu? Ali si sposoben doumevati, »kaj je Jehovova volja« tudi takrat, ko se njegova volja bije s tem, kar tebe mika, da bi storil? (Efež. 5:17)

10 Zakaj smo navedli ta osebna vprašanja? Zato da bi lažje doumel, kako resen korak v življenju je krst. Krst je simbolno dejanje, s katerim pokažeš, da si Jehovu dal iskreno obljubo. Obljubil si mu, da ga boš z vsem srcem večno ljubil in mu služil. (Mar. 12:30) Nihče, ki se krsti, ne bi smel nikoli prelomiti te svoje obljube. (Beri Pridigar 5:4, 5.)

ALI JE TO TVOJA OSEBNA ŽELJA?

11., 12. a) O čem mora biti prepričan posameznik, ki razmišlja o krstu? b) Kaj ti bo pomagalo, da boš gledal na krst tako kakor Jehova?

11 V Bibliji piše, da se bo Jehovovo ljudstvo – tudi mladi – »voljno ponudilo«, da mu bo služilo. (Ps. 110:3) Zato mora biti vsak, ki razmišlja o krstu, prepričan, da je to njegova osebna želja. To mogoče pomeni, da se boš moral temeljito preiskati, še posebej če odraščaš v resnici.

12 Z leti si verjetno videl mnoge, ki so se krstili. Morda so bili med njimi tvoji vrstniki in celo telesni bratje ali sestre. Česa bi se moral paziti, če to velja zate? Pazi, da ne boš na krst gledal zgolj kot na obred, ki ga mora prej ali slej opraviti vsak mlad človek, ko doseže določeno starost. Kako lahko poskrbiš, da boš gledal na krst tako kakor Jehova? Večkrat si vzemi čas in razmisli o tem, zakaj se je tako pomembno krstiti. Nekaj dobrih razlogov za to boš našel v tem in naslednjem članku.

13. Kako lahko ugotoviš, ali odločitev, da bi se krstil, izvira iz tvojega srca?

13 Na več načinov lahko ugotoviš, ali odločitev, da bi se krstil, izvira iz tvojega srca. Ali si iskreno želiš služiti Jehovu, se na primer vidi iz tvojih molitev. Iz tega, kako pogoste in določne so tvoje molitve, lahko ugotoviš, kako dober odnos imaš z Jehovom. (Ps. 25:4) Jehova na naše molitve velikokrat odgovori tako, da nas usmeri k svoji Besedi. Torej se to, ali se res želimo zbližati z Jehovom in mu služiti iz srca, vidi tudi iz tega, kako prizadevno preučujemo Sveto pismo. (Joz. 1:8) Zato se vprašaj: Kako določne so moje molitve? Ali redno preučujem Biblijo? In če imate doma družinsko čaščenje, se vprašaj: Ali pri tem z veseljem sodelujem? Ta vprašanja ti bodo pomagala ugotoviti, ali je to, da bi se krstil, tvoja osebna želja.

POMEN POSVETITVE

14. Pojasni razliko med posvetitvijo in krstom.

14 Nekaterim morda ni jasna razlika med posvetitvijo in krstom. Kdo od mladih denimo reče, da se je posvetil Jehovu, da pa še ni pripravljen za krst. Ali je ta izjava smiselna? Posvetiti se Jehovu pomeni, da mu obljubiš, da mu boš večno služil. S krstom pa pred drugimi pokažeš, da si se posvetil Jehovu. S krstom torej javno pokažeš, da si se že prej v zasebni molitvi posvetil Jehovu. Preden se krstiš, se moraš prepričati, da razumeš, kaj posvetitev pomeni.

15. Kaj pomeni posvetitev?

15 Preprosto povedano, ko posvetiš svoje življenje Jehovu, se odrečeš samemu sebi. Jehovu obljubiš, da bo izpolnjevanje njegove volje na prvem mestu v tvojem življenju. (Beri Matej 16:24.) Vsako obljubo je treba jemati resno, koliko bolj potem to velja, ko kaj obljubiš Bogu Jehovu! (Mat. 5:33) Kako pa lahko pokažeš, da si se res odrekel samemu sebi in da zdaj pripadaš Jehovu? (Rim. 14:8)

16., 17. a) Ponazori, kaj pomeni, da se kdo odreče samemu sebi. b) Kaj pravzaprav reče človek, ki se posveti Jehovu?

16 Naj ponazorimo: Zamisli si, da ti prijatelj podari avto. Izroči ti dokumente in reče: »Avto je tvoj.« Kaj pa, če bi še dodal: »Ključe bom obdržal. Vozil ga bom namreč jaz, in ne ti.« Kako bi gledal na to »darilo«? In kako bi gledal na tega prijatelja?

17 Pomisli zdaj, kaj Jehova upravičeno pričakuje od posameznika, ki se mu posveti oziroma mu reče: »Izročam ti svoje življenje. Pripadam tebi.« Kaj če bi ta človek začel živeti dvojno življenje, morda tako, da bi se na skrivaj sestajal s kom, ki ni Priča? Kaj če bi sprejel zaposlitev, zaradi katere ne bi več mogel iz vse duše oznanjevati oziroma ne bi mogel obiskovati vseh shodov? Ali to ne bi bilo tako, kakor da bi obdržal ključe od avta? Kdor se posveti Jehovu, pravzaprav reče: »Moje življenje bolj pripada tebi kakor meni. Kadar bodo tvoje želje drugačne od mojih, bom tvojim željam vedno dal prednost.« Tako je razmišljal tudi Jezus, saj je, ko je bil na zemlji, rekel: »Iz nebes nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Jan. 6:38)

18., 19. a) Kako se iz tega, kar sta povedala Rose in Christopher, vidi, da je krst velik blagoslov? b) Kaj krst pomeni tebi osebno?

18 Očitno je krst zelo resen korak v življenju, zato ga niti ti niti kdo drug ne bi smel jemati na lahko. Obenem pa sta posvetitev in krst velik blagoslov. Mladi, ki imajo radi Jehova in razumejo pomen posvetitve, ne odlašajo s krstom niti nikoli ne obžalujejo tega, da so se krstili. »Rada imam Jehova in nič me ne bi moglo bolj osrečevati kakor to, da mu služim,« pravi krščena najstnica Rose. »O ničemer v svojem življenju nisem bolj prepričana kakor o tem, da je bila moja odločitev, da se krstim, pravilna.«

19 Kaj pa Christopher, ki smo ga omenili v uvodu? Ali se je to, da se je pri dvanajstih letih krstil, izkazalo za dobro odločitev? Christopher z velikim cenjenjem gleda na svojo posvetitev in krst. Ko jih je imel 17, je začel redno pionirati, pri 18-ih je bil postavljen za strežnega služabnika. Danes služi v Betelu. Takole pravi: »Krst je bil prava odločitev. Polno sem zaposlen z delom za Jehova in njegovo organizacijo, kar mi prinaša veliko zadovoljstva.« Če razmišljaš o tem, da bi se krstil, kako bi se lahko za to pripravil? O tem vprašanju bo razpravljal naslednji članek.