1. S katerimi težavami so se spoprijemali kristjani v prvem stoletju?

APOSTOL Peter je nekje med letoma 62 in 64 n. št. pisal kristjanom, ki so bili »razkropljeni po Pontu, Galátiji, Kapadókiji, Aziji in Bitíniji«. (1. Pet. 1:1) Kot člani kulturno raznolikih občin v Mali Aziji so potrebovali spodbudo in vodstvo. Spoprijemali so se z nasprotovanjem in o njih se je žaljivo govorilo. Doživljali so ognjene preizkušnje. Poleg tega so živeli v kritičnih časih. »Približal pa se je konec vsega,« je napisal Peter. Zares, judovska stvarnost je bila v manj kot desetletju nasilno uničena. Kaj je takratnim kristjanom pomagalo prestati te stresne čase? (1. Pet. 4:4, 7, 12)

2., 3. Zakaj je Peter spodbujal sokristjane k izkazovanju gostoljubnosti? (Glej sliko pri naslovu.)

² Peter je sokristjane med drugim spodbudil: »Drug do drugega bodite gostoljubni.« (1. Pet. 4:9) Beseda »gostoljubnost« v grščini dobesedno pomeni »ljubezen oziroma prijaznost do tujcev«. Vendar bodi pozoren, da je Peter spodbudil svoje krščanske brate in sestre, naj bodo gostoljubni »drug do drugega«, torej do teh, katere so že poznali in se z njimi družili. Kako jim je to, da so bili gostoljubni, pomagalo?

 ³ Med seboj so se še bolj zbližali. Razmisli o lastnih izkušnjah. Ali si že bil kdaj h komu povabljen? Mar ni res, da imaš na ta dogodek prijetne spomine? In ali se ni takrat, ko si pogostil koga iz svoje občine, vajino prijateljstvo še okrepilo? Če bratom in sestram izkazujemo gostoljubnost, jih spoznamo bolj osebno kot ob kakih drugih priložnostih. Kristjani v Petrovih dneh so morali biti zaradi čedalje slabših razmer vse bolj povezani med seboj. Enako velja za kristjane v današnjih »zadnjih dneh«. (2. Tim. 3:1)

4. O katerih vprašanjih bomo razpravljali v tem članku?

⁴ Ob katerih priložnostih smo lahko gostoljubni »drug do drugega«? Kako lahko premagamo ovire, ki nas morda zadržujejo, da bi bili gostoljubni? In kaj nam lahko pomaga, da smo dobri gostje?

5. Kako lahko izkažemo gostoljubnost na naših krščanskih shodih?

⁵ Na shodih: Vse, ki obiščejo krščanski shod, prisrčno sprejmemo kot sogoste na duhovni pojedini. Naša gostitelja sta Jehova in njegova organizacija. (Rim. 15:7) Kadar shode obiščejo novi, pa tako rekoč postanemo sogostitelji. Zakaj ne bi prevzel pobude in jim izrekel dobrodošlico, ne glede na to, kako so oblečeni ali urejeni? (Jak. 2:1–4) Mogoče si opazil, da k obiskovalcu ni še nihče pristopil. Ali bi ga lahko povabil, da sedi zraven tebe? Morda bo cenil, da mu pomagaš spremljati program in poiskati svetopisemske stavke, ki se berejo. To je dober način, da izkažemo gostoljubnost. (Rim. 12:13)

6. Komu naj bi predvsem izkazovali gostoljubnost?

⁶ Povabilo na prigrizek ali obrok: V svetopisemskih časih je h gostoljubnosti običajno spadalo to, da je posameznik povabil koga k sebi na obrok. (1. Mojz. 18:1–8; Sodn. 13:15; Luk. 24:28–30) Povabilo k skupnemu obroku je bilo povabilo k prijateljskim in mirnim odnosom. Komu naj bi predvsem izkazovali gostoljubnost? Tistim, ki so del našega življenja, in sicer bratom in sestram v občini. Ali ni res, da bomo odvisni drug od drugega, ko bodo nastopili težki časi? Dobro je, da smo z vsemi soverniki zvesti prijatelji in v miru. Zanimivo je, da je Vodstveni organ leta 2011 za betelsko družino v Združenih državah prestavil čas Preučevanja Stražnega stolpa z 18.45 na 18.15. Čemu? V obvestilu je bilo rečeno, da bo večina betelčanov, zato ker se bo shod končal prej, verjetno raje izkazala gostoljubnost sobetelčanom ali pa sprejela njihovo povabilo. Druge podružnice so storile enako. To je člane betelskih družin zbližalo bolj kot kdaj prej.

7., 8. Kako lahko izkažemo gostoljubnost predstavnikom Jehovove organizacije, ki obiščejo našo občino?

⁷ Gostoljubnost imamo možnost izkazati takrat, ko nas obiščejo javni govorniki iz drugih občin, okrajni nadzorniki in občasno predstavniki krajevnega podružničnega urada. (Beri 3. Janezovo 5–8.) To lahko med drugim naredimo tako, da jih povabimo na prigrizek ali obrok. Ali bi lahko to storil tudi ti?

⁸ Neka sestra iz Združenih držav se spominja: »V vseh teh letih sva z možem na svojem domu gostila številne govornike in njihove žene. Vsak obisk nama je bil v veselje, bil je zabaven in predvsem duhovno poučen. Nikoli nama ni žal, ko izkaževa gostoljubnost.«

9., 10. a) Kdo morda potrebuje nastanitev za dlje časa? b) Ali lahko pomagajo tudi tisti, ki imajo manjši in skromnejši dom? Povej primer.

⁹ Gostje, ki ostanejo dlje: V starodavnih časih je h gostoljubnosti pogosto  spadalo to, da je gostitelj obiskovalcem, ki jim je lahko zaupal, priskrbel nastanitev. (Job 31:32; Filem. 22) Danes moramo morda narediti podobno. Okrajni nadzorniki ponavadi potrebujejo nastanitev, kadar obiščejo občino. Učenci teokratičnih šol in prostovoljci za gradnjo mogoče potrebujejo začasno bivališče. Nekatere družine zaradi naravnih nesreč ostanejo brez doma, zato jim je treba priskrbeti nastanitev, dokler njihov dom ni obnovljen. Ne bi smeli sklepati, da lahko pomagajo samo tisti, ki imajo velik in udoben dom; to so morda storili že velikokrat. Ali bi lahko ti ponudil nastanitev, četudi je tvoj dom manjši in skromnejši?

¹⁰ Neki brat iz Južne Koreje ima prijetne spomine na čas, ko je priskrbel nastanitev učencem teokratičnih šol. Takole je napisal: »Z ženo sva se najprej obotavljala, saj sva bila sveže poročena in sva živela v majhni hiši. Toda to, da so učenci začasno živeli pri naju, je bilo res veselo doživetje. Kot mladoporočenca sva videla, kako srečna sta lahko zakonca, ko služita Jehovu in si skupaj prizadevata za duhovne cilje.«

11. Zakaj morda novi bratje in sestre v tvoji občini potrebujejo gostoljubnost?

¹¹ Novi bratje in sestre v občini: Mogoče se v tvoj kraj preselijo posamezniki ali družine iz drugih občin. Nekateri morda pridejo, ker se na tvojem področju potrebuje več oznanjevalcev. Lahko pa se zgodi, da so v tvojo občino kot pomoč dodeljeni pionirji. Nihče od njih se sprva do neke mere ne počuti kot doma. Prilagoditi se morajo novemu okolju, občini ter morda celo jeziku ali kulturi. Pomagaš jim lahko tako, da jih povabiš na prigrizek, obrok ali izlet, saj bodo s tem lažje dobili nove prijatelje in se prilagodili spremenjenim okoliščinam.

12. Katera izkušnja pokaže, da za to, da smo gostoljubni, ni treba pripraviti veliko stvari?

¹² Za to, da izkažemo gostoljubnost, ni treba, da pripravimo veliko stvari. (Beri Luka 10:41, 42.) Neki brat glede začetka svoje misijonarske službe pravi: »Z ženo sva bila mlada, neizkušena in imela sva domotožje. Nekega večera pa je mojo ženo domotožje še posebej mučilo in ves moj trud, da bi ji pomagal, je bil zaman. Nato je okrog pol osmih zvečer nekdo potrkal na najina vrata. Bila je neka svetopisemska učenka in prinesla nama je tri pomaranče. Prišla je, da bi nama, novima misijonarjema, izrekla dobrodošlico. Povabila sva jo naprej in ji dala kozarec vode. Nato sva pripravila čaj in vročo čokolado. Nisva še znala svahilija, ona pa ni govorila angleško. Toda ta izkušnja je bila začetek sklepanja prijateljstev s krajevnimi brati in sestrami, kar nama je prineslo veliko veselja.«

13. Katere so koristi tega, da smo gostoljubni?

¹³ Ali se kdaj obotavljaš izkazati gostoljubnost? Če je tako, si morda prikrajšan za prijetno družbo in priložnost, da bi sklenil trajna prijateljstva. Gostoljubnost je eden izmed najboljših protistrupov za osamljenost. Zakaj bi se torej kdo obotavljal izkazovati gostoljubnost? Vzrokov je lahko več.

14. Kaj lahko storimo, če imamo premalo časa in energije, da bi sprejeli ali izkazali gostoljubje?

¹⁴ Čas in energija: Jehovovi služabniki so zelo zaposleni in imajo pogosto veliko obveznosti. Nekateri morda menijo, da enostavno nimajo časa in energije za gostoljubnost. Če tudi ti meniš tako, boš mogoče moral pregledati svoj trenutni urnik dejavnosti. Ali bi lahko naredil  nekaj prilagoditev, tako da bi imel čas in energijo sprejeti ali izkazati gostoljubje? Sveto pismo spodbuja kristjane, naj bodo gostoljubni. (Heb. 13:2) Nič ni narobe, če si za to vzamemo čas; pravzaprav je to edino pravilno. Seveda boš morda moral biti pripravljen omejiti nekatere manj pomembne dejavnosti.

15. Kaj morda skrbi nekatere glede izkazovanja gostoljubnosti?

¹⁵ Kako gledaš nase: Ali si kdaj želel biti gostoljuben, vendar si menil, da ne boš dober gostitelj? Nekateri so sramežljivi in se bojijo, da ne bodo vedeli, kaj povedati, oziroma da se bodo gostje dolgočasili. Drugi imajo skromen dohodek, zato menijo, da gostom ne bodo mogli nikoli ponuditi tega, kar bi jim lahko drugi člani občine. Zapomni si, najpomembnejše ni to, da je dom razkošen, ampak da je urejen, čist in da v njem vlada prijetno vzdušje.

16., 17. Kaj lahko zmanjša tvoje skrbi glede tega, da imaš goste?

¹⁶ Če si nekoliko na trnih glede tega, da imaš goste, nisi edini. Neki starešina iz Velike Britanije priznava: »Ko se pripravljaš na sprejem gostov, si morda napet. Toda podobno kot pri vsem, kar je povezano s služenjem Jehovu, tudi v tem primeru zadovoljstvo in koristi daleč odtehtajo vse skrbi. Uživam v tem, da enostavno sedim z gosti ob skodelici kave in se z njimi pogovarjam.« Zapomni si, da vedno pomaga, če se za goste osebno zanimaš. (Fil. 2:4) Skoraj vsak rad pripoveduje o tem, kar je doživel v življenju. Družabna srečanja so morda edina priložnost, ko lahko druge vprašamo po njihovih izkušnjah. Neki drug starešina je napisal: »To, da povabim prijatelje iz občine k sebi domov, mi pomaga, da jih bolje razumem. Takrat si lahko zanje vzamem čas in o njih več izvem, še posebej to, kako so spoznali resnico.« Če se za druge ljubeče zanimamo, je lahko vsako srečanje zelo prijetno.

¹⁷ Neka pionirka, ki je gostila učence različnih teokratičnih šol, priznava: »Sprva sem bila zaskrbljena, saj je moj dom zelo skromen, v njem pa je rabljeno pohištvo. Toda žena enega od učiteljev me je zares pomirila. Rekla je, da so za njiju z možem najboljši tisti tedni v okrajnem delu, ko sta nastanjena pri duhovnih posameznikih. Takšni morda nimajo veliko v gmotnem pogledu, vendar imajo isti cilj kot onadva – služenje Jehovu in ohranjanje preprostega življenja. To me je spomnilo na besede moje mame, ki je nam otrokom govorila: ‚Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen.‘« (Preg. 15:17) Če tvojo gostoljubnost vzgibava ljubezen, ti ni treba biti v skrbeh.

18., 19. Kako nam lahko izkazovanje gostoljubnosti pomaga premagati negativne občutke do drugih?

¹⁸ Kako gledaš na druge: Ali je v občini kdo, ki ti gre nekoliko na živce? Do takšnega posameznika morda pričneš gojiti negativna čustva, ki se lahko samo še poglobijo, če glede njih nič ne ukreneš. Zato te lahko osebnostne razlike ovirajo pri izkazovanju gostoljubnosti. Morda pa te ovira to, ker te je v preteklosti kdo prizadel in tega ne moreš pozabiti.

¹⁹ Sveto pismo za to, da bi izboljšali odnose z drugimi, celo s sovražniki, priporoča gostoljubnost. (Beri Pregovori 25:21, 22.) Izkazovanje gostoljubnosti lahko zmanjša trenje med posameznikoma in omili negativne občutke. Na dan lahko pridejo privlačni vidiki osebnosti našega gosta, vidiki, ki jih je videl Jehova, ko je tega posameznika pritegnil k resnici. (Jan. 6:44) Nepričakovano povabilo, ki ga spodbudi ljubezen, je lahko  začetek dobrega prijateljstva. Kaj lahko narediš, da te bo k izkazovanju gostoljubnosti res vzgibavala ljubezen? Med drugim to, da upoštevaš spodbudo, zapisano v Filipljanom 2:3: »S ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe.« Če razmišljamo o svojih bratih in sestrah, zakaj vse so višji od nas – najsibo zaradi svoje vere, zdržljivosti, poguma ali kakšne druge krščanske lastnosti – bo to povečalo našo ljubezen do njih in odprlo vrata iskreni in krepilni gostoljubnosti.

20. Zakaj bi morali ceniti sprejeto povabilo in kako lahko to pokažemo?

²⁰ Psalmist David je vprašal: »O Jehova, kdo sme biti gost v tvojem šotoru?« (Ps. 15:1) Nato je govoril o duhovnih lastnostih, ki jih Bog pričakuje od svojih gostov. Med drugim pričakuje, da posameznik drži svojo besedo: »Ne spreminja svoje prisege, četudi bi mu ta bila v škodo.« (Ps. 15:4) Če sprejmemo povabilo, ga ne bi smeli lahkomiselno odpovedati. Naš gostitelj je morda že veliko pripravil in ves njegov trud bi bil zaman, če bi mu odpovedali. (Mat. 5:37) Nekateri včasih odpovejo povabilo, da bi sprejeli na videz boljše vabilo. Ali je to ljubeče in spoštljivo? Gostoljubnost bi morali sprejeti z iskreno hvaležnostjo, ne glede na to, kaj nam gostitelj lahko ponudi. (Luk. 10:7) In če nas res neizogibne okoliščine prisilijo, da obisk odpovemo, bi bilo ljubeče in uvidevno, da gostitelja s tem seznanimo čim prej.

21. Kako nam lahko to, da spoštujemo krajevne navade, pomaga biti dobri gostje?

²¹ Pomembno je tudi, da spoštujemo krajevne navade. V nekaterih kulturah so nenapovedani gostje dobrodošli, v drugih pa je zaželeno, da se za obisk vnaprej dogovori. Ponekod je v navadi, da gostitelj da svojim gostom prednost pred družino, tako da gostom postreže najboljšo hrano, drugje pa jedo vsi enako. V nekaterih krajih gostje običajno prinesejo kaj, kar lahko gostitelj postreže pri obroku, v drugih pa imajo gostitelji raje, če se gostje ne čutijo dolžne to storiti. In v nekaterih kulturah se pričakuje, da gostje vljudno odklonijo prvo in morda še drugo povabilo, v drugih kulturah pa je to zelo nevljudno. Naredimo vse, kar je v naši moči, da bi bili naši gostitelji veseli, da so nas povabili.

22. Zakaj je tako pomembno, da upoštevamo nasvet »Drug do drugega bodite gostoljubni«?

²² Danes bolj kot kdaj prej veljajo besede: »Približal pa se je konec vsega.« (1. Pet. 4:7) Pred nami je največja stiska, kar jih je svet kdaj doživel. Bolj ko se pritiski kopičijo, bolj je nujno, da med nami vlada močna ljubezen. Za kristjane je kot še nikoli prej pomembno, da upoštevajo Petrov nasvet: »Drug do drugega bodite gostoljubni.« (1. Pet. 4:9) Da, že danes je gostoljubnost nujna lastnost, ki osrečuje, in tako bo vso večnost.