1., 2. a) Kako se nekateri krščanski starši odzovejo, ko njihov otrok izrazi željo, da bi se krstil? b) Zakaj se kandidate za krst vpraša, ali so se posvetili Jehovu? (Glej sliko pri naslovu.)

DEKLICO, ki jo bomo poimenovali Maria, sta njena krščanska starša opazovala, ko je vstala skupaj z drugimi kandidati za krst. Jasno in glasno je odgovorila na vprašanji, ki ju je postavil govornik. Kmalu za tem se je krstila.

² Marijina starša sta bila ponosna, da se je njuna hči odločila brezpogojno posvetiti Jehovu in se krstiti. Vseeno so Marijino mamo pred tem mučila nekatera vprašanja. Spraševala se je: »Ali je Maria premlada, da bi se krstila? Ali zares razume, kako resen je ta korak? Ali ne bi bilo bolje, da še malo počaka s krstom?« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo številni ljubeči starši, ko njihov otrok izrazi željo, da bi se krstil. (Prid. 5:5) Navsezadnje sta posvetitev in krst najpomembnejša koraka v kristjanovem življenju. (Glej okvir » Ali si se posvetil Jehovu?«.)

3., 4. a) Kako je apostol Peter ponazoril pomembnost krsta? b) Zakaj lahko krst primerjamo z gradnjo barke v Noetovih dneh?

³ Ko je apostol Peter govoril o krstu, je omenil gradnjo Noetove barke in glede nje rekel: »To je simbol tega, kar  prav tako zdaj rešuje vas, namreč simbol krsta.« (Beri 1. Petrovo 3:20, 21.) Barka je bila kot fizični objekt neizpodbiten vidni dokaz, da je bil Noe predan izpolnjevanju Božje volje. Noe je zvesto dokončal nalogo, ki mu jo je zaupal Jehova. Da, zaradi vidnih dejanj, storjenih iz vere, je Noe skupaj z družino preživel potop. Kaj je bistvo Petrove ponazoritve?

⁴ Kakor je Noe z gradnjo barke jasno pokazal, da ima vero, je tudi krst pred opazovalci nekakšen vidni dokaz. Česa pa? Da se je krščanski učenec posvetil Jehovu na temelju vere v Kristusovo žrtev in vstajenje. Posvečeni učenci podobno kot Noe poslušno opravljajo delo, ki jim ga je zaupal Bog. In kakor je Noe preživel potop, bodo tudi zvesti krščeni posamezniki preživeli uničenje tega hudobnega sveta. (Mar. 13:10; Raz. 7:9, 10) Zaradi tega sta posvetitev in krst zelo pomembna. Posameznik, ki s krstom po nepotrebnem odlaša, je v nevarnosti, da ne bo imel možnosti večno živeti.

5. Kaj bomo obravnavali v tem članku?

⁵ Glede na to, da je krst nekaj resnega, razmislimo o treh vprašanjih. Kaj o krstu pravi Sveto pismo? Katere korake mora posameznik narediti, preden se krsti? In zakaj bi moral imeti kristjan jasno v mislih pomembnost krsta, ko poučuje svojega otroka ali drugega svetopisemskega učenca?

6., 7. a) Razloži pomen Janezovega krščevanja. b) Kateri edinstveni krst je opravil Janez?

⁶ Sveto pismo prvič omeni krst, ko govori o krščevanju, ki ga je opravljal  Janez Krstnik. (Mat. 3:1–6) Tisti, ki jih je krstil Janez, so s krstom pokazali, da se kesajo grehov, ki so jih storili proti Mojzesovi postavi. Vseeno je omembe vredno, da najpomembnejši krst, ki ga je opravil Janez, ni bil z ničimer povezan s kesanjem. Janez je imel edinstveno prednost, da je krstil Jezusa, popolnega človeškega Božjega Sina. (Mat. 3:13–17) Jezus je bil brez greha, zato se mu ni bilo treba kesati. (1. Pet. 2:22) S krstom je simbolično pokazal, da svoje življenje posveča izpolnjevanju Božje volje. (Heb. 10:7)

⁷ Medtem ko je Jezus služil na zemlji, so krščevali tudi njegovi učenci. (Jan. 3:22; 4:1, 2) Podobno kot pri krščevanju, ki ga je opravljal Janez, so s tem krstom posamezniki simbolično pokazali, da se kesajo grehov, storjenih proti Mojzesovi postavi. Vendar je po Jezusovi smrti in vstajenju krst dobil za kristjane precej drugačen pomen.

8. a) Katero zapoved je Jezus po vstajenju dal svojim sledilcem? b) Razloži pomen krščanskega krsta.

⁸ Leta 33 n. št. se je obujeni Jezus prikazal množici več kot 500 moških, žensk in morda tudi otrok. Mogoče je ob tej priložnosti rekel: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 15:6) Da, zdi se, da je bilo navzočih na stotine njegovih sledilcev, ko jim je dal nalogo, naj pridobivajo učence. Jezus je tako razkril, da bo krst zahteva za tiste, ki bodo želeli postati njegovi učenci in si nadeti njegov jarem. (Mat. 11:29, 30) Vsak, ki bo želel sprejemljivo služiti Bogu, bo moral priznati in sprejeti vlogo, ki jo ima Jezus pri izpolnitvi Jehovovega namena. Za tem se bo tak posameznik lahko krstil. Bog bo odobraval samo takšen krst v vodi. Svetopisemsko poročilo vsebuje številne dokaze, da so v prvem stoletju novi Kristusovi učenci razumeli pomen krsta. Poleg tega s krstom niso po nepotrebnem odlašali. (Apd. 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33)

9., 10. Kaj lahko glede krsta izvemo iz primera etiopskega spreobrnjenca in apostola Pavla?

⁹ Beri Apostolska dela 8:35, 36. Razmislimo o primeru etiopskega spreobrnjenca, ki se je vračal domov od bogočastja v Jeruzalemu. Jehovov angel je spodbudil Filipa, da je pristopil k Etiopijcu in mu »oznanil dobro novico o Jezusu«. Kako se je Etiopijec odzval? Kar je storil, je bil očiten dokaz tega, da je iskreno cenil resnice, ki se jih je naučil. Želel je ravnati v skladu s tem, kar je Jehova pričakoval od kristjanov, zato se je brez odlašanja dal krstiti.

¹⁰ Razmislimo še o nekem Judu, ki je preganjal kristjane. Rodil se je v narodu, posvečenem Bogu. Vendar so Judje izgubili svoj posebni odnos z Jehovom. Ta moški je bil goreč za izročila judovstva, toda spoznal je nekaj boljšega. Osebno mu je pričeval obujeni in oslavljeni Jezus Kristus. Kako se je ta Jud odzval? Sprejel je pomoč krščanskega učenca Ananija. Sveto pismo pravi: »Vstal je in se dal krstiti.«  (Apd. 9:17, 18; Gal. 1:14) Prav gotovo si že ugotovil, da govorimo o Judu, ki je kasneje postal znan kot apostol Pavel. Toda razmisli o dejstvu, da je Pavel ukrepal takoj, ko je razumel resnico o Jezusovi vlogi pri izpolnitvi Božjega namena. Brez odlašanja se je dal krstiti. (Beri Apostolska dela 22:12–16.)

11. a) Kaj danes spodbudi svetopisemske učence, da se krstijo? b) Kako se počutimo, ko vidimo novoposvečene, da se krstijo?

¹¹ Zelo podobno je s svetopisemskimi učenci danes, ne glede na to, ali so mladi ali stari. Tisti, ki imajo vero in iskreno cenijo svetopisemsko resnico, si močno želijo, da se osebno posvetijo in krstijo. Govor, posebej namenjen takšnim posameznikom, je vrhunec vsakega zbora in zborovanja. Jehovove priče se veselijo, ko svetopisemski učenec sprejme resnico in napreduje do krsta v vodi. Ali niso krščanski starši navdušeni, ko vidijo svoje otroke med novimi učenci, ki so tik pred tem, da se krstijo? V službenem letu 2017 je več kot 284.000 »prav naravnanih« posameznikov simboliziralo svojo posvetitev Jehovu s krstom v vodi. (Apd. 13:48) Očitno so ti novi učenci razumeli, da je krst zahteva za kristjane. Kateri koraki so vodili do njihovega krsta?

12. Katere korake mora narediti svetopisemski učenec pred krstom?

¹² Preden se učenec lahko krsti, mora razviti vero, ki temelji na točnem spoznanju o Bogu, njegovem namenu in tem, kar je storil za rešitev človeštva. (1. Tim. 2:3–6) Takšna vera spodbudi učenca, da zavrne vedenje, ki ne ugaja Bogu, in svoje življenje uskladi z Jehovovimi pravičnimi merili. (Apd. 3:19) Razumljivo je, da se posameznik ne more veljavno posvetiti Bogu, dokler dela to, kar Jehova sovraži. (1. Kor. 6:9, 10) Vendar ni dovolj le upoštevati Jehovova vzvišena moralna merila. Posameznik, ki si prizadeva za pravičnost, bo prav tako obiskoval občinske shode in po svojih najboljših močeh sodeloval pri delu, ki rešuje življenja, in sicer pri oznanjevanju in pridobivanju učencev. Jezus je rekel, da bodo to delo opravljali njegovi pravi učenci. (Apd. 1:8) Novi učenec se lahko šele za tem, ko stori te korake, v osebni molitvi veljavno posveti Jehovu in nato svojo posvetitev javno simbolizira s krstom pred opazovalci.

13. Zakaj morajo imeti svetopisemski učitelji v mislih, da je krst zahteva za kristjane?

¹³ Ko pomagamo svojim otrokom in drugim svetopisemskim učencem narediti te osnovne korake, je dobro imeti v mislih, da se mora posameznik, ki želi postati pravi Kristusov učenec, tudi krstiti. Če imamo to jasno v mislih, bomo učinkoviteje komunicirali s svojimi učenci. Ne bomo se obotavljali ob primernih trenutkih razpravljati o tem, kako pomembna sta posvetitev in krst. Da, želimo si, da bi naši otroci in drugi svetopisemski učenci napredovali do krsta!

14. Zakaj nikogar ne silimo, naj se krsti?

¹⁴ Seveda ne bi smel nihče čutiti pritiska s strani starša, svetopisemskega učitelja ali koga iz občine, naj se krsti. Jehova nikogar ne sili, naj mu služi. (1. Jan. 4:8) Ko poučujemo takšne ljudi,  bi morali raje poudariti, kako pomembno je, da razvijejo oseben odnos z Bogom. Posameznika bosta iskreno cenjenje resnice in želja po tem, da si kot Kristusov učenec nadene njegov jarem, spodbudila k temu, da se krsti. (2. Kor. 5:14, 15)

15., 16. a) Ali je predpisana starost, kdaj naj bi se kdo krstil? Pojasni. b) Zakaj se mora svetopisemski učenec krstiti kot Jehovova priča, tudi če je bil v preteklosti krščen v drugi religiji?

¹⁵ Za to, kdaj naj bi se kdo krstil, ni predpisane starosti. Učenci različno hitro duhovno rastejo in dosežejo zrelost. Številni se krstijo v mladih letih in ostanejo zvesti Jehovu. Drugi učenci pa spoznajo svetopisemsko resnico in ugotovijo, kako pomembno je, da se krstijo, ko so že starejši – nekateri so stari več kot 100 let!

¹⁶ Neka starejša svetopisemska učenka je svojo učiteljico vprašala, ali se res mora še enkrat krstiti, saj je bila v preteklosti že krščena v različnih religijah. Učiteljica je z njo pregledala ustrezne stavke iz Svetega pisma. Učenka je tedaj razumela, kaj Sveto pismo zahteva glede krsta, in kmalu zatem se je krstila. Čeprav je bila v svojih poznih sedemdesetih letih, ni menila, da krst za njo ni potreben. Da, veljaven krst temelji na točnem spoznanju Jehovove volje. Zato se morajo novi učenci krstiti, tudi če so bili v preteklosti krščeni v drugi religiji. (Beri Apostolska dela 19:3–5.)

17. O čem bi moral posameznik razmisliti na dan svojega krsta?

¹⁷ Za posameznika je dan, ko se krsti, čas pravega veselja. Prav tako je to čas za resen razmislek. Živeti skladno s posvetitvijo zahteva trud. Zato je Jezus to, da kdo postane Kristusov učenec, primerjal z jarmom. Jezusovi učenci ne smejo več živeti »zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl in je bil obujen«. (2. Kor. 5:15; Mat. 16:24)

18. Katera vprašanja bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁸ Marijina mama je razmišljala ravno o tem, ko si je zastavljala vprašanja, omenjena v uvodu. Če si starš, se morda sprašuješ: »Ali je moj otrok res pripravljen na krst? Ali ima dovolj znanja, da se veljavno posveti Jehovu? Ali bi si moral pridobiti dobro izobrazbo in najti službo, preden se krsti? Kaj, če se krsti in nato hudo greši?« V naslednjem članku bomo pregledali odgovore na ta vprašanja in obravnavali, kako lahko krščanski starši ohranijo uravnovešen pogled na krst.