1. Kako lahko dobimo modrost in kako nam ta koristi?

JEHOVA je vir modrosti in jo velikodušno daje drugim. V Jakobu 1:5 piše: »Če torej komu od vas manjka modrosti, naj prosi Boga, [. . .] kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.« Modrost dobimo od Boga med drugim tako, da sprejmemo njegovo discipliniranje. In ta modrost nas lahko ščiti pred moralno in duhovno škodo. (Preg. 2:10–12) Tako se bomo obdržali »v Božji ljubezni [. . .] s pogledom na večno življenje«. (Juda 21)

2. Kdaj lahko začnemo ceniti Božje discipliniranje?

² Vendar nam je zaradi grešnih nagnjenj, vzgoje in drugih dejavnikov težko sprejeti discipliniranje oziroma nanj gledati v pravi luči. Discipliniranje začnemo ceniti, ko okusimo njegove koristi, in te nam pomagajo razumeti, kako zelo nas Bog ljubi. »Moj sin, Jehovovega discipliniranja ne zavračaj [. . .]. Kogar namreč Jehova ljubi, tega opominja,« piše v Pregovorih 3:11, 12. Da, nikoli ne pozabimo, da nam Jehova želi najboljše. (Beri Hebrejcem 12:5–11.) Ker nas Bog pozna do potankosti, je njegovo discipliniranje vedno ustrezno in primerno. Poglejmo sedaj štiri vidike discipliniranja, in sicer: 1. samodisciplina, 2. starševsko discipliniranje, 3. discipliniranje v krščanski občini in 4. nekaj, kar je hujše od začasne  bolečine, ki jo občutimo zaradi discipliniranja.

3. Kako otrok razvije samodisciplino? Ponazori.

³ Samodisciplina pomeni, da se trudimo imeti nadzor nad sabo, zato da izboljšamo svoje vedenje in razmišljanje. Samodisciplina nam ni prirojena. Moramo se je naučiti. Naj ponazorimo: Ko se otrok uči voziti kolo, ga starš običajno drži, zato da ne pade. Vendar ko otrok že lovi ravnotežje, ga starš večkrat previdno spusti za nekaj sekund. Povsem ga spusti, ko se nauči obdržati ravnotežje. Podobno lahko starši svojim otrokom pomagajo razviti samodisciplino in si pridobiti modrost. To dosežejo s tem, da jih dosledno in potrpežljivo vzgajajo, tako da jih disciplinirajo in usmerjajo »njihov um v skladu z Jehovovo voljo«. (Efež. 6:4)

4., 5. a) Zakaj je samodisciplina pomemben del »nove osebnosti«? b) Zakaj naj ne bi obupali nad sabo, tudi če tako rekoč pademo sedemkrat?

⁴ Enako velja za tiste, ki spoznajo Jehova kot odrasli. Res je, da so morda že razvili nekoliko samodiscipline. Vendar z duhovnega vidika kot novi učenci še niso zreli. Toda ko se učijo oblačiti »novo osebnost«, ki je podobna Kristusovi, vztrajno napredujejo k zrelosti. (Efež. 4:23, 24) Pomemben del napredka je samodisciplina. Ta nam pomaga upoštevati nasvet, ki pravi, »naj zavržemo brezbožnost in svetne želje ter naj bomo razumni in živimo pravično in bogovdano v sedanji stvarnosti«. (Titu 2:12)

⁵ Vendar smo vsi nagnjeni k temu, da grešimo. (Prid. 7:20) Vseeno pa to, da naredimo napako, še ne pomeni, da smo izgubljen primer ali da nam povsem manjka samodiscipline. »Tudi če pravični pade sedemkrat, zopet vstane,« piše v Pregovorih 24:16. Kaj bo pravičnemu pomagalo zopet vstati? Vsekakor ne lastna moč, ampak Božji duh. (Beri Filipljanom 4:13.) Sad tega duha je tudi samoobvladanje, ki je tesno povezano s samodisciplino.

6. Kako lahko postaneš boljši učenec Božje Besede? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Da razvijemo samodisciplino, je zelo pomembno tudi to, da iskreno molimo, preučujemo Sveto pismo in poglobljeno premišljujemo. Kaj pa, če ti je težko preučevati Božjo Besedo? Morda meniš, da ti preučevanje ni ravno pisano na kožo. Toda imej v mislih, da ti bo Jehova pomagal, če mu boš dovolil. Lahko ti pomaga, da zahrepeniš po njegovi Besedi. (1. Pet. 2:2) Najprej moli k Jehovu za samodisciplino, da bi preučeval njegovo Besedo. Nato delaj v skladu z molitvijo, morda tako, da preučuješ krajši čas. Sčasoma ti bo preučevanje postalo lažje in prijetnejše! Zares, vzljubil boš mirne trenutke, ko se lahko poglobiš v Jehovove dragocene misli. (1. Tim. 4:15)

7. Kako nam lahko samodisciplina pomaga, da dosežemo duhovni cilj?

⁷ Samodisciplina nam pomaga, da dosežemo duhovne cilje. Razmislimo o nekem očetu, ki je imel občutek, da njegova gorečnost za oznanjevanje nekoliko plahni. Zato si je postavil za cilj, da postane redni pionir. Bral je članke iz naših revij o tej temi in glede tega tudi molil. To mu je pomagalo, da se je duhovno okrepil. Poleg tega je pomožno pioniral, kadar je lahko. Kakšen je bil rezultat? Kljub oviram je ostal osredotočen na cilj, da postane redni pionir, in na koncu mu je to tudi uspelo.

8.–10. Kako lahko krščanski starši uspešno vzgajajo svoje otroke, da bi služili Jehovu? Ponazori.

⁸ Krščanski starši imate dragoceno nalogo – da svoje otroke vzgajate, »tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo«. (Efež. 6:4) To je zahtevna naloga, še posebej v današnjem svetu. (2. Tim. 3:1–5) Seveda se otroci ne rodijo s sposobnostjo, da znajo razlikovati med pravilnim in napačnim. Imajo vest, toda treba jo je šolati oziroma disciplinirati. (Rim. 2:14, 15) Neki biblijski priročnik namiguje, da bi grško besedo za »discipliniranje« lahko prevedli z »otrokov razvoj«.

⁹ Otroci, ki se jih ljubeče disciplinira, se običajno počutijo varne. Naučijo se, da ima svoboda meje ter da odločitve in vedenje prinesejo posledice – dobre ali slabe. Kako pomembno je torej, da krščanski starši iščejo vodstvo pri Jehovu. Ne pozabimo, da se zamisli in metode glede vzgajanja razlikujejo od kulture do kulture in od generacije do generacije. Vendar če starši poslušajo Boga, jim ni treba ugibati, kako naj uspešno vzgajajo otroka, niti se jim ni treba zanašati na lastne izkušnje ali človeško razmišljanje.

¹⁰ Za ponazoritev si poglejmo primer Noeta. Ko je Jehova naročil Noetu, naj zgradi barko, se ta ni mogel zanašati na svoje izkušnje. Še nikoli namreč ni gradil barke. Zato se je moral zanašati na Jehova in delati »natanko tako« – kakor mu je pač naročil Jehova. (1. Mojz. 6:22) Kakšen je bil rezultat? Uspelo mu je prav narediti že v prvo. Pravzaprav mu je moralo uspeti! Noe je bil uspešen tudi kot mož in oče, in to v bistvu iz istega razloga – zaupal je Božji modrosti. Zato je svoje otroke dobro poučil in jim dal lep zgled, kar je bil velik izziv v tistem pokvarjenem obdobju pred potopom. (1. Mojz. 6:5)

11. Zakaj bi morali starši po svojih najboljših močeh vzgajati svoje otroke?

¹¹ Kako lahko starši naredite »natanko tako«, kot želi Bog? Poslušajte Jehova. Dovolite mu, da vas glede vzgoje otrok vodi po svoji Besedi in smernicah, ki jih prejmete po njegovi organizaciji. Čez čas vam bodo otroci verjetno hvaležni, ker tako delate! Neki brat je napisal: »Staršema sem zelo hvaležen za to, kako sta me vzgajala. Po svojih najboljših močeh sta si prizadevala, da sta mi segla do srca. Za svoj duhovni napredek se moram v veliki meri zahvaliti prav njima.« Vendar naj se starši še tako trudijo, nekateri otroci zapustijo Jehova. Vseeno lahko imajo starši, ki so dali vse od sebe, da bi vcepili resnico v otrokovo srce, čisto vest. Prav tako lahko upajo, da se bo njihov  svojeglavi otrok nekega dne vrnil k Jehovu.

12., 13. a) Kako lahko krščanski starši pokažejo, da ubogajo Boga, če je izobčen njihov otrok? b) Kako neki družini koristi, ker sta starša ubogala Jehova?

¹² Za starše je eden največjih preizkusov poslušnosti izobčenje otroka. Razmislimo o primeru matere, katere izobčena hči je odšla od doma. Takole priznava: »Iskala sem vrzeli v naših publikacijah, da bi lahko preživela čas s hčerko in vnukinjo.« Toda mož ji je prijazno pomagal uvideti, da je njuna hčerka sedaj v Jehovovih rokah in da morata biti previdna, da se ne vmešavata v Božje discipliniranje.

¹³ Čez nekaj let je bila hčerka ponovno sprejeta. »Sedaj me pokliče oziroma mi pošlje sporočilo skoraj vsak dan!« pravi mati. »Mene in mojega moža globoko spoštuje, ker ve, da sva ubogala Boga. Imamo čudovit odnos.« Ali boš, če je tvoj otrok izobčen, upošteval nasvet »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova«? (Preg. 3:5, 6) Zapomni si, da je Jehovovo discipliniranje izraz Božje edinstvene modrosti in ljubezni. Nikoli ne pozabi, da je Bog dal svojega Sina za vse, tudi za tvojega otroka. Ne želi, da bi bil kdor koli pokončan. (Beri 2. Petrovo 3:9.) Zato zaupaj v Jehovovo discipliniranje in vodstvo. Poslušaj Jehova tudi takrat, ko je to morda zate boleče. Ne nasprotuj Božjemu discipliniranju, ampak raje delaj v skladu z njim.

14. Kako nam koristi Jehovov pouk, ki ga dobimo po zvestem oskrbniku?

¹⁴ Jehova je obljubil, da bo ščitil in poučeval krščansko občino ter skrbel zanjo. To dela na različne načine. Na primer, skrb za občino je zaupal svojemu Sinu. Ta je postavil zvestega oskrbnika, da daje času primerno duhovno hrano. (Luk. 12:42) Hrana, ki jo dobimo na različne načine, nam priskrbi dragocen pouk oziroma discipliniranje. Vprašaj se: »Ali me je kak govor ali članek iz revije že kdaj spodbudil, da sem popravil razmišljanje ali vedenje?« Če si odgovoril pritrdilno, si lahko vesel! Jehovu tako dovoliš, da te v tvojo korist oblikuje oziroma disciplinira. (Preg. 2:1–5)

15., 16. a) Kaj lahko storimo, da nam bodo »darovi v obliki ljudi« v občini v pomoč? b) Kako lahko starešinam olajšamo delo?

¹⁵ Kristus je občini dal tudi »darove v obliki ljudi« – starešine, da pasejo Božjo čredo. (Efež. 4:8, 11–13) Kaj lahko storimo, da nam bodo ti dragoceni darovi v pomoč? Med drugim to, da posnemamo njihovo vero in dobri zgled ter da upoštevamo to, kar nam svetujejo na podlagi Svetega pisma. (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) Zapomnimo si, da nas imajo starešine radi in želijo, da duhovno rastemo. Na primer, če opazijo, da manjkamo na shodih ali da se nam je gorečnost nekoliko ohladila, nam bodo nedvomno hitro priskočili na pomoč. Prisluhnili nam bodo, nato pa nas skušali okrepiti s prisrčno spodbudo in ustreznim svetopisemskim nasvetom. Ali gledaš na takšno pomoč kot na izraz Jehovove ljubezni do tebe?

¹⁶ Imej v mislih, da starešinam morda ni enostavno pristopiti k nam, da bi nam svetovali. Predstavljaj si na primer, kako težko je moralo biti preroku Natanu govoriti s kraljem Davidom, zatem ko je ta skušal zakriti svoj hudi greh! (2. Sam. 12:1–14) Nedvomno se je moral tudi apostol Pavel opogumiti, da je opomnil Petra, enega od dvanajstih apostolov, ker  je sovernikom judovskega porekla dajal prednost pred drugimi soverniki. (Gal. 2:11–14) Torej kako lahko starešinam v svoji občini olajšaš delo? Bodi ponižen, dostopen in hvaležen. Na njihovo pomoč glej kot na izraz Božje ljubezni. To ne bo koristilo le tebi, ampak bodo tudi starešine z veseljem opravljali svoje delo.

17. Kako je neki sestri koristila ljubeča pomoč starešin v občini?

¹⁷ Neki sestri je bilo zaradi preteklih izkušenj težko ljubiti Jehova. »Ko so me moja preteklost in drugi izzivi čustveno izčrpali,« pravi, »sem vedela, da moram govoriti s starešinami. Niso me grajali ali kritizirali, ampak so me spodbujali in krepili. Ne glede na to, kako zaposleni so bili, me je po vsakem občinskem shodu vsaj eden od njih vprašal, kako sem. Zaradi moje preteklosti mi je bilo težko verjeti, da sem vredna Božje ljubezni. Vendar mi Jehova znova in znova po občini in starešinah zagotavlja svojo ljubezen. V molitvi ga prosim, da ga ne bi nikoli zapustila.«

18., 19. Kaj je hujše od katere koli bolečine, ki jo morda povzroči discipliniranje? Ponazori.

¹⁸ Čeprav discipliniranje utegne biti boleče, obstaja nekaj, kar je celo še bolj boleče – škoda, ki jo morda utrpimo, ker zavrnemo discipliniranje. (Heb. 12:11) Poglejmo si dva primera – Kajna in kralja Zedekija. Kajn je Abela tako zasovražil, da ga je hotel umoriti, zato je Bog Kajna posvaril: »Zakaj si tako jezen in zakaj se ti je obraz zmračil? Ali ne boš povišan, če boš delal dobro? Če pa ne boš delal dobrega, vedi, greh preži pred vrati in hlepi po tebi. Ti pa, ali ga boš obvladal?« (1. Mojz. 4:6, 7) Kajn ni poslušal. Zato ga je greh premagal. Kako nepotrebno bolečino in trpljenje si je nakopal! (1. Mojz. 4:11, 12) Bolečina, ki bi jo povzročilo Jehovovo grajanje, bi bila blaga v primerjavi s tem, kar je dejansko doživel.

¹⁹ Zedekija je bil šibek in hudoben kralj. Med njegovim vladanjem so bile razmere za ljudi v Jeruzalemu zelo slabe. Prerok Jeremija je vedno znova prigovarjal Zedekiju, naj zapusti svojo hudobno pot, toda kralj je zavrnil discipliniranje. Posledice so bile tragične. (Jer. 52:8–11) Jehova nas res želi obvarovati pred takšnim nepotrebnim trpljenjem! (Beri Izaija 48:17, 18.)

20. Kakšna prihodnost čaka tiste, ki sprejemajo Božje discipliniranje, in tiste, ki ga zavračajo?

²⁰ V današnjem svetu mnogi zaničujejo Božje discipliniranje. Toda kmalu bodo občutili posledice takšnega nespametnega stališča. (Preg. 1:24–31) Zato si vzemimo k srcu besede: »Sprejemajte discipliniranje in postanite modri.« Ravnajmo tako, kot piše v Pregovorih 4:13: »Oprimi se discipliniranja, ne izpusti ga. Varuj ga, ker je tvoje življenje.«