1. O čem se želijo prepričati krščanski starši, preden se njihov otrok krsti?

»VEČ mesecev sem očetu in mami govorila, da se želim krstiti, in o tem smo se pogosto pogovarjali. Želela sta se prepričati, ali razumem, za kako resno odločitev gre. In 31. decembra 1934 je napočil ta pomembni dogodek v mojem življenju.« Tako je Blossom Brandt opisala, kaj se je dogajalo, ko se je odločila, da se bo krstila. Danes želijo krščanski starši podobno pomagati svojim otrokom, da sprejmejo modre odločitve. S prelaganjem ali nepotrebnim odlašanjem krsta se lahko ustvarijo plodna tla za duhovne težave. (Jak. 4:17) Vendar je modro, da se starši prepričajo, ali je otrok, preden se krsti, pripravljen sprejeti odgovornosti tega, da postane Kristusov učenec.

2. a) Kaj opažajo nekateri okrajni nadzorniki? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Nekateri okrajni nadzorniki opažajo, da se številni mladi, ki so v svojih poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih  letih, še niso krstili, čeprav so odrasli v krščanski družini. V večini primerov takšni mladi obiskujejo občinske shode in oznanjujejo. Imajo se za Jehovove priče. Vseeno jih nekaj zadržuje pred tem, da bi posvetili svoje življenje Jehovu in se krstili. Kaj je morda razlog za to? Nekaterim so starši predlagali, naj krst nekoliko preložijo. V tem članku bomo pregledali štiri vrste strahu, ki nekatere krščanske starše ovirajo, da bi svojim otrokom pomagali napredovati do krsta.

3. Kaj je skrbelo Blossomina starša?

³ Razumljivo je, da sta bila Blossomina starša, omenjena v prvem odstavku, zaskrbljena, ali je njuna hčerka dovolj stara, da razume pomen in resnost krsta. Kako lahko starši vedo, ali je otrok pripravljen, da se veljavno posveti Jehovu?

4. Kako lahko Jezusova zapoved, zapisana v Mateju 28:19, 20, pomaga staršem, ko poučujejo svoje otroke?

⁴ Beri Matej 28:19, 20. Kot smo videli v prejšnjem članku, Sveto pismo ne določa starosti, pri kateri naj bi se posameznik krstil. Vendar lahko staršem koristi, če razmislijo o tem, kaj pomeni pridobivati učence. Grška beseda, ki je v Mateju 28:19 prevedena s »pridobivajte učence«, pomeni poučevati posameznika z namenom, da postane učenec. Učenec je tisti, ki se uči in razume Jezusove nauke ter je odločen po njih ravnati. Zato bi si morali vsi krščanski starši postaviti za cilj, da svoje otroke od najzgodnejšega otroštva poučujejo z namenom, da jim pomagajo postati krščeni Kristusovi učenci. Seveda dojenček ne ustreza pogojem za krst. Toda Sveto pismo pokaže, da lahko tudi otroci v sorazmerno zgodnjih letih razumejo in vzljubijo svetopisemske resnice.

5., 6. a) Kaj lahko glede na to, kako je v Svetem pismu opisan Timotej, sklenemo o njegovem krstu? b) Kako lahko modri starši učinkovito pomagajo svojim otrokom?

⁵ Timotej je bil učenec, ki se je že v mladih letih odločil služiti Jehovu. Apostol Pavel je rekel, da se je Timotej že od najzgodnejšega otroštva učil resnice iz Svetih spisov. Čeprav je Timotej odraščal v versko razdeljenem domu, sta mu njegova judovska mama in babica privzgojili cenjenje do Svetih spisov. Zato si je pridobil trdno vero. (2. Tim. 1:5; 3:14, 15) V svojih poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih je že bil Kristusov učenec, ki je ustrezal pogojem za posebne prednosti v občini. (Apd. 16:1–3)

⁶ Seveda je vsak otrok edinstven. Vsi ne dosežejo zrelosti enako hitro ali v istem obdobju življenja. Nekateri so precej umsko in čustveno zreli že v mladih letih in se želijo krstiti. Drugi pa morda niso pripravljeni za krst, dokler niso nekoliko starejši. Zato modri starši ne silijo svojih otrok, naj se krstijo. Raje vsakemu posebej pomagajo, da duhovno napreduje v skladu s svojimi sposobnostmi. Starši se lahko veselijo, če si njihov otrok vzame k srcu to, kar je zapisano v Pregovorih 27:11. (Beri.) Vendar nikoli ne bi smeli izgubiti izpred oči svojega cilja – da njihovi otroci postanejo Kristusovi učenci. S tem v mislih bodo želeli razmisliti o vprašanju: »Ali ima moj otrok dovolj znanja, da se posveti Bogu in krsti?«

7. Ali mora imeti posameznik, ki se želi krstiti, podrobno znanje o Svetem pismu? Pojasni.

⁷ Starši si pri poučevanju prizadevajo, da bi njihovi otroci dobro spoznali resnico. Takšno znanje lahko otrokom pomaga, da se bodo želeli posvetiti Jehovu. Kljub temu se od posameznika ne zahteva podrobno znanje, da bi se lahko posvetil Bogu in krstil. Po krstu bi morali vsi učenci še naprej rasti v točnem spoznanju. (Beri Kološanom 1:9, 10.) Koliko znanja naj bi torej imel posameznik pred krstom?

8., 9. Kaj se lahko naučimo iz poročila o Pavlu in ječarju?

⁸ Današnjim staršem je lahko v pomoč primer neke družine iz prvega stoletja. (Apd. 16:25–33) Pavel je na svojem drugem misijonarskem potovanju okoli leta 50 n. št. obiskal Filipe. Tam je bil skupaj s sodelavcem Silom na podlagi lažnih obtožb aretiran in vržen v ječo. Ponoči je potres zamajal temelje ječe, in vsa vrata so se odprla. Ječar se je zbal, da so jetniki pobegnili, zato si je hotel vzeti življenje, toda Pavel ga je ustavil. Pavel in Sila sta lahko ječarju in njegovi družini odlično pričevala. K čemu je ječarja in člane njegove družine spodbudilo to, kar so se naučili o Jezusu? Brez odlašanja so se krstili. Kaj se lahko naučimo iz tega poročila?

⁹ Glede na takratni običaj je bil ječar morda upokojeni vojni veteran. S Svetimi spisi ni bil seznanjen. Da je torej lahko postal kristjan, je moral spoznati osnovne resnice iz Svetih spisov, razumeti, kaj pomeni biti Božji služabnik, in biti odločen, da bo ubogal Jezusove nauke. V sorazmerno kratkem času ga je to, da si je pridobil znanje o osnovnih resnicah iz Svetih spisov in jih pričel ceniti, spodbudilo, da se je krstil. Nedvomno si je znanje po krstu še naprej večal. Starši, kaj lahko glede na omenjeni primer storite, če vaš otrok pokaže, da iskreno ceni osnovne svetopisemske nauke ter razume pomen in resnost posvetitve in krsta? Morda boste sklenili, da se lahko pogovori z občinskimi starešinami, da bi ti ugotovili, ali ustreza pogojem za krst. * Podobno kot drugi krščeni učenci si bo spoznanje o Jehovovem namenu pridobival vse svoje življenje, celo vso večnost. (Rim. 11:33, 34)

10., 11. a) Kaj sklenejo nekateri starši? b) Kaj bi morala biti staršem prva skrb?

¹⁰ Nekateri starši sklenejo, da bi bilo za njihovega sina ali hčerko najboljše, če počaka s krstom in si najprej pridobi visokošolsko izobrazbo ter ustvari uspešno kariero. Takšno razmišljanje je morda dobronamerno. Toda ali bo pomagalo otroku, da doseže pravi uspeh? In kar je še pomembnejše, ali je v skladu s Svetim pismom? K čemu nas spodbuja Jehovova Beseda? (Beri Pridigar 12:1.)

¹¹ Pomembno si je zapomniti, da ta svet in vsi njegovi elementi nasprotujejo Jehovovi volji in razmišljanju. (Jak. 4:7, 8; 1. Jan. 2:15–17; 5:19) Otrok bo pred Satanom, njegovim svetom in brezbožnim razmišljanjem najbolje  zaščiten, če bo razvil tesen odnos z Jehovom. Če starši zelo poudarjajo posvetne cilje, lahko otroka zmedejo in ogrozijo njegovo dobro. Ali bi ljubeči krščanski starši res želeli, da ta svet oblikuje otrokov pogled na uspeh? Dejstvo je, da smo resnično srečni in uspešni le, če damo Jehova na prvo mesto v svojem življenju. (Beri Psalm 1:2, 3.)

12. Zakaj nekateri starši želijo, da njihov otrok počaka s krstom?

¹² Neka krščanska mama je takole pojasnila, zakaj je hčerko odvračala od tega, da bi se krstila: »Sram me je povedati, da je bil največji razlog za to možnost izobčenja.« Podobno kot ta sestra nekateri starši menijo, da je bolje, če njihov otrok počaka s krstom, dokler ne preraste otroškega nagnjenja k neumnostim. (1. Mojz. 8:21; Preg. 22:15) Morda sklenejo: »Dokler moj otrok ni krščen, ne more biti izobčen.« Zakaj je takšno razmišljanje zavajajoče? (Jak. 1:22)

13. Ali je posameznik, ki odlaša s krstom, manj odgovoren Jehovu? Pojasni.

¹³ Razumljivo, krščanski starši ne želijo, da bi se njihov otrok krstil, preden bi bil dovolj zrel, da se veljavno posveti. Vendar bi bilo napačno sklepati, da otrok, dokler ni krščen, za svoja dejanja ni odgovoren Jehovu. Zakaj? To, da smo odgovorni Jehovu, ni odvisno od tega, ali smo krščeni ali ne. Nasprotno, otrok je odgovoren Jehovu, ko ve, kaj je prav in kaj narobe v Jehovovih očeh. (Beri Jakob 4:17.) Zato modri starši ne skušajo otroka odvračati od krsta, ampak se raje trudijo biti sami dober zgled. Svojemu otroku želijo že od najzgodnejšega otroštva pomagati, da razvije iskreno cenjenje do Jehovovih vzvišenih moralnih meril. (Luk. 6:40) Takšno cenjenje je najboljša zaščita, saj bo otrok želel delati to, kar Jehova pravi, da je prav. (Iza. 35:8)

14. Kako lahko starešine podprejo starše, ki se trudijo pomagati svojim otrokom napredovati do krsta?

¹⁴ Občinski starešine lahko kot duhovni pastirji podprejo trud staršev tako, da pozitivno govorijo o duhovnih ciljih. Neka sestra, ki je pionirala več kot 70 let, se spominja, kako je na njo vplival pogovor, ki ga je imela z bratom Charlesom Russllom, ko je bila stara komaj šest let. Takole je povedala: »Vzel si je 15 minut, da se je z mano pogovarjal o mojih duhovnih ciljih.« Zares, pozitivne besede in spodbuda lahko imajo dolgotrajen učinek. (Preg. 25:11) Starešine lahko starše in njihove otroke prav tako povabijo, da sodelujejo pri dejavnostih v kraljestveni dvorani, in dajo mladim naloge, ki so primerne njihovi starosti in sposobnostim.

15. Kako lahko člani občine med drugim spodbujajo mlade?

¹⁵ Člani občine lahko pomagajo tako, da se za mlade primerno osebno zanimajo. K temu spada to, da so pozorni na znake duhovnega napredka. Ali je kdo od mladih iskreno in premišljeno komentiral oziroma imel točko na shodu med tednom? Ali se je uspešno spoprijel s preizkušnjo značajnosti oziroma izkoristil priložnost za  oznanjevanje v šoli? Ne obotavljaj se ga iskreno pohvaliti. Ali bi si lahko zastavil za cilj, da se pred ali po shodu pogovarjaš s kom od mladih, in tako pokažeš iskreno zanimanje? Na takšne in podobne načine lahko mladi začutijo, da so del »velikega zbora«. (Ps. 35:18)

16., 17. a) Kako je krst povezan s posameznikovo prihodnostjo? b) Katero veselje želijo okusiti vsi krščanski starši? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁶ Krščanski starši, to, da vzgajate svoje otroke, »tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo«, je ena največjih prednosti, ki jih lahko imate. (Efež. 6:4; Ps. 127:3) V nasprotju z otroki v starodavnem Izraelu se vaši otroci niso rodili kot del ljudstva, posvečenega Jehovu. Poleg tega ljubezen do Boga in resnice ni nekaj, kar se podeduje. Od dneva, ko se otrok rodi, bi si starši morali prizadevati, da pridobijo učenca, tako da mu pomagajo postati posvečen, krščen Jehovov služabnik. Le kaj bi bilo pomembnejše od tega? Navsezadnje posamezniku to, da se posveti, krsti in zvesto služi Bogu, omogoči preživetje prihajajoče velike stiske. (Mat. 24:13)

¹⁷ Ko se je Blossom Brandt odločila, da se želi krstiti, sta se njena bogaboječa starša hotela prepričati, ali je zares pripravljena za ta najpomembnejši korak v svojem življenju. Potem ko sta se prepričala, da je pripravljena, sta podprla njeno odločitev. Na večer pred krstom je njen oče naredil nekaj zelo lepega. Blossom je takole povedala: »Vsi smo pokleknili in oče je izrekel molitev. Jehovu je povedal, da je presrečen, ker se je njegova mala deklica odločila posvetiti svoje življenje Bogu.« Več kot 60 let kasneje je Blossom rekla: »Lahko ste prepričani, da ne bom nikoli pozabila tega večera!« Starši, da bi le okusili veselje in zadovoljstvo, ki izvirata iz tega, da vaši otroci postanejo posvečeni in krščeni Jehovovi služabniki!