14. PREUČEVALNI ČLANEK
Starešine – še naprej posnemajte apostola Pavla
Postanite moji posnemovalci. (1. KOR. 11:1)
PESEM 99 Božje veliko smo ljudstvo
POVZETEK *
1., 2. Kako lahko starešinam pomaga zgled apostola Pavla?
APOSTOL Pavel je imel rad svoje brate in sestre. Noč in dan se je trudil zanje. (Apd. 20:31) Zato so ga tudi oni imeli zelo radi. Ko so na primer starešine v Efezu izvedeli, da ga ne bodo več videli, »so vsi planili v velik jok«. (Apd. 20:37) Podobno imajo naši pridni starešine zelo radi svoje brate in sestre. Nikoli jim ni odveč pomagati. (Fil. 2:16, 17) Vendar jim včasih ni lahko narediti vsega, kar morajo. Kaj jim lahko pomaga?
2 Starešine lahko razmislijo o zgledu Pavla. (1. Kor. 11:1) Pavel ni bil nadčlovek. Bil je nepopoln in mu je bilo včasih težko delati to, kar je prav. (Rim. 7:18–20) Poleg tega je imel različne težave. Kljub temu ni odnehal ali izgubil veselja. Če starešine posnemajo Pavla, lahko premagajo izzive, ki jih imajo, in ohranijo veselje pri služenju Jehovu. Poglejmo, kako.
3. Kaj bomo obravnavali v tem članku?
3 V tem članku bomo obravnavali štiri običajne izzive, ki jih imajo starešine: 1. kako uravnovesiti oznanjevanje z drugimi odgovornostmi, 2. kako biti skrben pastir, 3. kako uravnovešeno gledati na svoje napake in 4. kako prenašati nepopolnost drugih. Videli bomo, kako se je Pavel spoprijemal s temi izzivi in kako ga lahko starešine posnemajo.
KAKO URAVNOVESITI OZNANJEVANJE Z DRUGIMI ODGOVORNOSTMI
4. Zakaj je starešinam morda težko biti dober zgled v oznanjevanju?
4 Zakaj je to lahko izziv? Starešine imajo poleg tega, da vodijo v oznanjevanju, še veliko drugih odgovornosti. Mnogi se na primer izmenjujejo pri vodenju shoda med tednom in Občinskega preučevanja Biblije. Imajo tudi druge točke in govore na shodu. Šolajo strežne služabnike in z veseljem redno spodbujajo brate in sestre. (1. Pet. 5:2) Nekateri pomagajo pri gradnji in vzdrževanju kraljestvenih dvoran in drugih teokratičnih objektov. Seveda pa je tako kot za vse druge v občini najpomembnejša naloga vsakega starešina to, da oznanjuje dobro novico. (Mat. 28:19, 20)
5. Kakšen zgled je dal Pavel kot oznanjevalec?
5 Pavlov zgled. Ključ do Pavlovega uspeha najdemo v Filipljanom 1:10, kjer smo spodbujeni, naj ugotovimo, »kaj je pomembnejše«. Tudi Pavel sam je upošteval ta nasvet. Dobil je nalogo, da oznanjuje, in desetletja je na to gledal kot na nekaj najpomembnejšega. Oznanjeval je »javno in po hišah«. (Apd. 20:20) Vendar ni oznanjeval samo določene ure v dnevu ali en dan v tednu. Izkoristil je vsako priložnost! Ko je na primer v Atenah čakal svoja sodelavca, je dobro novico oznanjeval skupini vplivnih ljudi in nekateri so se pozitivno odzvali. (Apd. 17:16, 17, 34) Tudi ko je bil v jetniških verigah, je oznanjeval tistim, s katerimi je prišel v stik. (Fil. 1:13, 14; Apd. 28:16–24)
6. Kaj je Pavel učil druge?
6 Pavel je kar najbolje izkoristil svoj čas. Pogosto je na oznanjevanje povabil še druge. Na svoje prvo misijonarsko potovanje je na primer vzel Janeza z vzdevkom Marko, na drugo pa Timoteja. (Apd. 12:25; 16:1–4) Nedvomno ju je učil, kako organizirati občine, kako opravljati pastirsko delo in kako postati učinkovit učitelj. (1. Kor. 4:17)
7. Kako lahko starešine upoštevajo Pavlovo spodbudo v Efežanom 6:14, 15?
7 Pouk za starešine. Starešine lahko posnemajo Pavla tako, da niso pripravljeni oznanjevati samo od vrat do vrat, ampak ob vsaki priložnosti. (Beri Efežanom 6:14, 15.) Oznanjujejo lahko na primer, ko nakupujejo ali so v službi. Ko sodelujejo pri teokratičnih gradbenih projektih, lahko dobro novico oznanjujejo sosedom in dobaviteljem. Tako kot Pavel lahko čas na oznanjevanju izkoristijo za to, da šolajo druge, tudi strežne služabnike.
8. Kaj mora starešina včasih narediti?
8 Starešine ne bi nikoli smeli biti tako zaposleni z nalogami v občini ali okraju, da ne bi imeli časa za oznanjevanje. Da bi ostali uravnovešeni, morajo morda včasih kakšno nalogo zavrniti. Ko razmislijo in molijo, mogoče ugotovijo, da za neko nalogo ne bi mogli skrbeti, ne da bi zanemarjali to, kar je pomembnejše. Sem spada to, da vsak teden vodijo družinsko čaščenje, da so zgled v oznanjevanju in da svoje otroke učijo, kako oznanjevati. Nekaterim je težko zavrniti nalogo, vendar so lahko prepričani, da Jehova razume, da želijo biti v vsem uravnovešeni.
KAKO BITI SKRBEN PASTIR
9. Kateri izziv imajo starešine, ker so zelo zaposleni?
9 Zakaj je to lahko izziv? Jehovovo ljudstvo doživlja veliko stisk in težav. V teh zadnjih dneh vsi potrebujemo spodbudo, podporo in tolažbo. Poleg tega je treba včasih komu pomagati, da ne bi storil česa napačnega. (1. Tes. 5:14) Seveda starešine ne morejo odstraniti vseh naših težav. Kljub temu Jehova želi, da naredijo vse, kar lahko, da bi spodbujali in ščitili njegove ovce. Kako lahko starešine, čeprav so zelo zaposleni, najdejo čas, da pomagajo bratom in sestram?
10. Kako je Pavel skrbel za Jehovovo ljudstvo, kot to piše v 1. Tesaloničanom 2:7?
10 Pavlov zgled. Pavel je iskal priložnosti, da sovernike pohvali in jih spodbudi. Dobro je, da starešine posnemajo njegov zgled, tako da ljubeče skrbijo za Jehovovo ljudstvo. (Beri 1. Tesaloničanom 2:7.) Pavel je sovernikom zagotovil, da jih ima rad in da jih ima rad tudi Jehova. (2. Kor. 2:4; Efež. 2:4, 5) Z brati in sestrami je ravnal kot s prijatelji in je z njimi preživljal čas. Pokazal je, da jim zaupa, tako da je odkrito govoril o svojih strahovih in šibkostih. (2. Kor. 7:5; 1. Tim. 1:15) Vendar se ni osredotočal na svoje težave. Želel je pomagati bratom in sestram.
11. Zakaj je Pavel svetoval svojim bratom in sestram?
11 Včasih je Pavel moral svetovati svojim bratom in sestram, vendar tega ni nikoli naredil zato, ker bi bil jezen. Svetoval jim je, ker jih je imel rad in ker jih je želel zaščititi pred različnimi nevarnostmi. Potrudil se je, da so njegov nasvet zlahka razumeli, in želel je, da ga sprejmejo. Korinčanom je na primer v svojem pismu odločno svetoval. Zatem ko jim je napisal to pismo, ga je zanimalo, kako so se nanj odzvali, zato je k njim poslal Tita. Res je bil vesel, ko je izvedel, da so nasvet sprejeli in ga upoštevali. (2. Kor. 7:6, 7)
12. Kako lahko starešine okrepijo sovernike?
12 Pouk za starešine. Starešine lahko posnemajo Pavlov zgled tako, da s soverniki preživljajo čas. Na shod na primer pridejo dovolj zgodaj, da se lahko z drugimi spodbudno pogovarjajo. Pogosto je dovolj le nekaj minut, da se ljubeče spodbudi brata ali sestro, ki potrebuje pomoč. (Rim. 1:12; Efež. 5:16) Starešina, ki posnema Pavlov zgled, z Božjo Besedo sočastilce krepi in jim zagotovi, da jih ima Bog rad. Poleg tega jim da vedeti, da jih ima tudi sam rad. Z njimi je redno v stiku in išče priložnosti, da jih pohvali. Ko jim mora svetovati, to naredi na podlagi Božje Besede. Njegov nasvet je jasen in hkrati prijazen, ker želi, da ga sovernik upošteva. (Gal. 6:1)
KAKO URAVNOVEŠENO GLEDATI NA SVOJE NAPAKE
13. Kako se morda starešina počuti zaradi svojih napak?
13 Zakaj je to lahko izziv? Starešine niso popolni. Delajo napake, tako kot vsi drugi. (Rim. 3:23) Morda včasih težko uravnovešeno gledajo na svoje napake. Nekateri o njih toliko razmišljajo, da jim to vzame voljo. Drugi pa morda zanje iščejo izgovore in ne vidijo potrebe, da bi se spremenili.
14. Kako je ponižnost Pavlu pomagala, da je pravilno gledal na svoje napake, kot to piše v Filipljanom 4:13?
14 Pavlov zgled. Pavel je ponižno priznal, da se ne more sam boriti s svojimi šibkostmi. Potreboval je moč, ki jo daje Bog. V preteklosti je goreče preganjal kristjane, toda kasneje je priznal svoje napake in je bil pripravljen spremeniti svoje stališče in osebnost. (1. Tim. 1:12–16) Z Jehovovo pomočjo je postal ljubeč, sočuten in ponižen pastir. Boleče se je zavedal svojih napak, vendar o njih ni kar naprej razmišljal, ampak je zaupal, da mu je Jehova odpustil. (Rim. 7:21–25) Od sebe ni pričakoval popolnosti. Raje se je trudil izboljšati svojo krščansko osebnost in se je ponižno zanašal na Jehova, da mu bo pomagal opraviti delo, ki mu ga je zaupal. (1. Kor. 9:27; beri Filipljanom 4:13.)
15. Kako lahko starešine pravilno gledajo na svoje napake?
15 Pouk za starešine. Starešine so postavljeni, čeprav so nepopolni. Vseeno Jehova od njih pričakuje, da priznajo napake in izboljšujejo svojo krščansko osebnost. (Efež. 4:23, 24) Starešina bi se moral preiskovati v luči Božje Besede in kaj spremeniti, če je treba. Če bo to delal, mu bo Jehova pomagal, da bo vesel in dober starešina. (Jak. 1:25)
KAKO PRENAŠATI NEPOPOLNOST DRUGIH
16. Kaj bi se lahko zgodilo, če bi se starešina osredotočal na nepopolnost drugih?
16 Zakaj je to lahko izziv? Ker starešine tesno sodelujejo z brati in sestrami v občini, morda še bolj opazijo njihove napake. Če niso pazljivi, lahko zaradi tega postanejo jezni, neprijazni ali kritični. Pavel je kristjane posvaril, da Satan želi, da bi se to zgodilo. (2. Kor. 2:10, 11)
17. Kako je Pavel gledal na svoje brate in sestre?
17 Pavlov zgled. Pavel se je vedno trudil pozitivno gledati na brate in sestre. Dobro se je zavedal njihovih napak in včasih so prizadele tudi njega osebno. Kljub temu je vedel, da to, da kdo naredi napako, še ne pomeni, da je slab človek. Sovernike je imel rad in se je osredotočal na njihove lepe lastnosti. Čeprav jim je bilo včasih težko delati to, kar je prav, je bil prepričan, da imajo dobre motive in da samo potrebujejo pomoč.
18. Kaj se naučiš iz tega, kako je Pavel pomagal Evodiji in Sintihi? (Filipljanom 4:1–3)
18 Razmislimo na primer, kako je Pavel pomagal dvema sestrama v občini v Filipih. (Beri Filipljanom 4:1–3.) Videti je, da sta Evodija in Sintiha dovolili, da zaradi osebnega nesoglasja nista bili več prijateljici. Pavel do njiju ni bil neprijazen ali kritičen, ampak se je osredotočil na njune dobre lastnosti. Ti sestri sta Jehovu že dolgo časa zvesto služili. Pavel je vedel, da ju ima Jehova rad, zato je nanju gledal pozitivno in ju spodbudil, naj rešita nesoglasje. Poleg tega mu je to, da je o drugih pozitivno razmišljal, pomagalo, da je ostal vesel in ohranil tesna prijateljstva z brati in sestrami v občini.
19. a) Kaj lahko starešinam pomaga pozitivno gledati na sovernike? b) Kaj se lahko naučiš iz slike, na kateri starešina čisti kraljestveno dvorano?
19 Pouk za starešine. Starešine, pri svojih bratih in sestrah iščite dobre lastnosti. Vsak od njih je nepopoln, vendar ima vsak lastnosti, ki jih lahko občudujemo. (Fil. 2:3) Res je, da morajo starešine včasih morda komu kaj svetovati. Vendar se tako kot Pavel trudijo, da se pri bratih in sestrah ne osredotočajo na besede in dejanja, ki jih vznemirijo. Pozorni so na njihovo ljubezen do Jehova, na to, da mu vztrajno služijo, in na to, da želijo delati dobro. Starešine, ki pozitivno gledajo na brate in sestre, prispevajo k temu, da je v občini prijetno vzdušje.
ŠE NAPREJ POSNEMAJ PAVLA
20. Kako lahko starešinam koristi Pavlov zgled?
20 Starešinam bo koristilo, če preučujejo Pavlov zgled. Poiščejo lahko članke, ki o tem govorijo. Eden takšnih je »Krščanski starešine – sodelavci za našo radost« v Stražnem stolpu, 15. januar 2013. Ko berejo takšne članke, se lahko vprašajo: Kako mi lahko Pavlov zgled pomaga, da ostanem vesel pri opravljanju dela, ki ga imam kot starešina?
21. O čem so lahko starešine prepričani?
21 Starešine, ne pozabite, da Jehova od vas ne zahteva, da ste popolni, ampak da ste zvesti. (1. Kor. 4:2) Jehova je zelo cenil Pavlovo marljivo delo in zvestobo. Lahko ste prepričani, da ceni tudi vaš trud. Nikoli ne bo »pozabil vašega dela in ljubezni, ki ste jo pokazali do njegovega imena, s tem da ste pomagali svetim in jim še vedno pomagate«. (Heb. 6:10)
PESEM 87 Shodi nas zelo spodbudijo
^ Zelo smo hvaležni za vse, kar ljubeči in skrbni starešine delajo, da bi nam pomagali. V tem članku bomo obravnavali štiri običajne izzive, ki jih imajo. Videli bomo tudi, kako jim je lahko za zgled apostol Pavel, da bi se uspešno spoprijemali s temi izzivi. Ta članek bo vsem nam pomagal, da bomo do starešin razumevajoči, jim kazali ljubezen in jih podpirali.
^ OPIS SLIK: Brat odhaja iz službe in medtem sodelavcu oznanjuje dobro novico.
^ OPIS SLIK: Starešina se kot pastir prijazno pogovarja z bratom, ki se ponavadi drži bolj zase.
^ OPIS SLIK: Brat svetuje drugemu bratu, ki je užaljen.
^ OPIS SLIK: Starešina ni kritičen do brata, ki se ukvarja z nečim drugim, namesto da bi opravljal delo, za katero se je javil.