Zakaj je neki odkupitelj rekel, da bi »uničil svojo dediščino«, če bi se poročil z Ruto? (Ruta 4:1, 6, pdč. op. pri »izgubi«)

Če je v svetopisemskih časih poročen moški umrl brez otrok, je bilo treba odgovoriti na nekaj vprašanj: Kaj se bo zgodilo z njegovo posestjo? Ali bo njegovo družinsko ime za vedno pozabljeno? Na takšna vprašanja je odgovarjal Mojzesov Zakonik.

Kaj se je zgodilo s posestjo moškega, ki je umrl ali pa je obubožal in posest prodal? Njegov brat ali bližnji sorodnik jo je lahko odkupil oziroma kupil nazaj. Tako je ostala v lasti družine. (3. Mojz. 25:23–28; 4. Mojz. 27:8–11)

Kako se je ohranilo družinsko ime pokojnega moškega? Z leviratskim oziroma svaškim zakonom, tako kot je bilo v primeru Rute. Brat umrlega moškega se je poročil z njegovo vdovo. Z njo je imel potomca, ki je nadaljeval družinsko linijo pokojnega in prevzel njegovo dediščino. Tako je bilo lepo poskrbljeno tudi za vdovo. (5. Mojz. 25:5–7; Mat. 22:23–28)

Razmislimo o Naomi. Poročena je bila z Elimelekom. Ko so on in njena sinova umrli, ni imela več nikogar, da bi jo preživljal. (Ruta 1:1–5) Ko se je vrnila na Judovo, je svoji snahi Ruti naročila, naj prosi Boaza, da odkupi njuno posest. Boaz je bil bližnji sorodnik Elimeleka. (Ruta 2:1, 19, 20; 3:1–4) Toda vedel je, da obstaja sorodnik, ki je z Naomi in Ruto v še bližjem sorodstvu. Zato je ta imel prvi pravico do odkupa. (Ruta 3:9, 12, 13)

Na začetku je bil ta sorodnik pripravljen pomagati. (Ruta 4:1–4) Čeprav bi to zanj pomenilo nekaj stroškov, je vedel, da Naomi ne more več imeti otroka, ki bi podedoval Elimelekovo posest. Ta posest bi se torej dodala k posesti, ki jo je že imel, zato se mu je to zdela dobra naložba.

Toda ta sorodnik se je premislil, ko je ugotovil, da bi se moral poročiti z Ruto. Rekel je: »Ne morem ga odkupiti, da morda ne bom uničil svoje dediščine.« (Ruta 4:5, 6, pdč. op. pri »izgubi«) Zakaj se je premislil?

Če bi se ta ali kateri drug sorodnik poročil z Ruto in bi mu rodila sina, bi ta podedoval Elimelekovo posest. Kako bi to uničilo dediščino neimenovanega sorodnika? V Svetem pismu tega ne piše, vendar poglejmo nekaj možnih razlogov.

• Prvič, izgubil bi denar, s katerim bi odkupil Elimelekovo posest, saj ta na koncu ne bi pripadla njemu, ampak Rutinemu sinu.

• Drugič, odgovoren bi bil za to, da preživlja obe, Naomi in Ruto.

• Tretjič, če bi Ruta imela več otrok z njim, bi si delili dediščino z drugimi njegovimi otroki, ki jih je morda imel.

• Četrtič, če ni imel svojih otrok, bi sin, ki bi mu ga rodila Ruta, imel pravico do Elimelekove in njegove posesti. Tako bi njegova posest pripadla potomcu, ki bi nosil Elimelekovo ime, ne pa njegovega. Zato neimenovani sorodnik ni bil pripravljen tvegati svoje dediščine, da bi pomagal Naomi. To odgovornost je raje prepustil Boazu, ki je bil naslednji odkupitelj po vrsti. Boaz pa je to odgovornost prevzel, ker je želel, da bi »zemljišče, ki je pripadalo Mahlónu,« ostalo v lasti potomcev tega pokojnega Rutinega moža. (Ruta 4:10)

Očitno je neimenovanemu sorodniku šlo bolj za to, da ohrani svoje ime in dediščino. Razmišljal je sebično. Ampak zgodilo se je ravno nasprotno, njegovo ime se je izgubilo. Poleg tega je zapravil posebno čast, ki jo je prejel Boaz, in sicer to, da je omenjen v rodovni liniji, ki je vodila do Mesija, Jezusa Kristusa. Kako žalostne posledice, ker se je sebično ognil temu, da bi pomagal nekomu v stiski! (Mat. 1:5; Luk. 3:23, 32)