1., 2. Pojasni, zakaj je pomembno, da druge spodbujamo.

»MOJI starši mi skoraj nikoli ne rečejo nič spodbudnega, me pa velikokrat kritizirajo. In njihove besede znajo zelo boleti,« pravi 18-letna Cristina. ^[1] »Pravijo, da sem nezrela, da se ne bom nikoli nič naučila in da sem debela. Zato pogosto jokam in se z njimi raje ne pogovarjam. Počutim se ničvredno.« Če nas nikoli nihče ne spodbudi, je lahko življenje res zelo žalostno!

² Po drugi strani pa s spodbudo dosežemo veliko dobrega. »Z občutki ničvrednosti se bojujem že mnogo let,« pravi Rubén. »Nekoč pa je neki starešina, ko sem bil z njim na oznanjevanju, videl, da imam slab dan. Sočutno mi je prisluhnil, ko sem mu povedal svoje občutke. Nato me je spomnil na vse dobro, kar delam. Prav tako me je spomnil na Jezusove besede, da je vsak od nas vreden več od mnogo vrabcev. Pogosto se spomnim na to svetopisemsko vrstico in še vedno se dotakne mojega srca. Njegove besede so mi zelo pomagale.« (Mat. 10:31)

3. a) Kaj je apostol Pavel dejal glede spodbujanja? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Ne bi smeli biti presenečeni, da Sveto pismo poudarja, kako pomembno se je redno medsebojno spodbujati. Apostol  Pavel je hebrejskim kristjanom napisal: »Pazite, bratje, da se ne bi kdaj kdo od vas oddaljil od živega Boga in bi se tako v njem razvilo hudobno in brezverno srce, temveč se med seboj vsak dan spodbujajte, [. . .] da ne bi kdo od vas zaradi varljive moči greha zakrknil.« (Heb. 3:12, 13) Gotovo veš, kako pomemben je ta nasvet, da spodbujamo drug drugega, če se spomniš, kako so spodbudne besede dvignile tebe. Zato zdaj preglejmo naslednja vprašanja: Zakaj je spodbujanje tako pomembno? Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so Jehova, Jezus in Pavel spodbujali druge? In kako lahko učinkovito spodbujamo?

4. Kdo potrebuje spodbudo, toda zakaj danes ljudje redko koga spodbudijo?

⁴ Vsi potrebujemo spodbudo. To še zlasti velja v dobi odraščanja. »Otroci [. . .] potrebujejo spodbudo, tako kot rastline potrebujejo vodo,« pojasnjuje pedagog Timothy Evans. »Ko otroka spodbudimo, ta začuti, da nam je dragocen in da ga cenimo.« Toda živimo v kritičnih časih. Ljudje so sebični, skoraj brez naravne naklonjenosti in le redkokdaj koga spodbudijo. (2. Tim. 3:1–5) Nekateri starši ne pohvalijo svojih otrok, ker niti sami od svojih staršev niso prejeli nobene spodbude. Številni zaposleni niso deležni nobene pohvale, zato se pritožujejo, da je na delovnem mestu kronično pomanjkanje spodbud.

5. Kaj vse zajema spodbujanje?

⁵ Spodbujanje pogosto zajema to, da posameznika pohvalimo za nekaj dobrega, kar je naredil. Druge lahko spodbudimo tudi tako, da jim zagotovimo, da imajo lepe lastnosti, ali pa da tolažimo potrte. (1. Tes. 5:14) Grška beseda, ki se navadno prevaja s »spodbuda«, dobesedno pomeni, da posameznik »koga prosi, naj mu stoji ob strani«. Ko sodelujemo z brati in sestrami, imamo verjetno veliko priložnosti, da jim povemo kaj spodbudnega. (Beri Pridigar 4:9, 10.) Ali izkoristimo te trenutke, da drugim povemo, zakaj jih imamo radi in jih cenimo? Preden si odgovorimo na to vprašanje, je dobro, da razmislimo o naslednjem pregovoru: »Beseda ob pravem času – o kako je dobra!« (Preg. 15:23)

6. Zakaj nam želi Hudič vzeti ves pogum? Povej primer.

⁶ Satan Hudič nam želi vzeti ves pogum, saj ve, da nas lahko malodušje duhovno ali kako drugače oslabi. V Pregovorih 24:10 piše: »Če v času stiske obupuješ, bo tvoja moč opešala.« Satan je z različnimi nesrečami in obtožbami skušal streti pravičnega Joba, toda njegov kruti načrt je propadel. (Job 2:3; 22:3; 27:5) Hudičevim delom se lahko postavimo po robu, s tem da spodbujamo člane svoje družine in občine. Tako bosta naš dom in kraljestvena dvorana kraj, kjer se bomo počutili srečne in duhovno varne.

7., 8. a) Kateri primeri iz Svetega pisma kažejo, da je za Jehova pomembno druge spodbujati? b) Kako lahko starši posnemajo Jehovov zgled? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Jehova. Psalmist je zapel: »Jehova je blizu njim, ki so strtega srca, in tiste, ki so skrušenega duha, rešuje.« (Ps. 34:18) Ko je bil Jeremija prestrašen in brez poguma, je Jehova temu zvestemu preroku okrepil samozavest. (Jer. 1:6–10) In samo predstavljaj si, kako spodbujen je bil ostareli prerok Daniel, ko je Bog k njemu poslal angela, da  ga je okrepil. Ta angel je Danielu rekel, da je »zelo ljubljeni mož«! (Dan. 10:8, 11, 18, 19) Ali lahko tudi ti podobno spodbudiš oznanjevalce, pionirje ter starejše brate in sestre, ki jim peša moč?

⁸ Bog je s svojim Sinom sodeloval dolge veke. Toda zaradi tega ni menil, da Jezus ne potrebuje pohvale in spodbude med svojim bivanjem na zemlji. Zato je Jezus ob dveh priložnostih slišal svojega Očeta, da mu je iz nebes rekel: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Mat. 3:17; 17:5) S tem je Bog pohvalil Jezusa in mu zagotovil, da je zadovoljen z njegovim delom. Jezus je bil gotovo spodbujen, ko je ob dveh priložnostih slišal te besede, in sicer na začetku svojega služenja in v zadnjem letu življenja na zemlji. Poleg tega je Jehova poslal angela, da je okrepil Jezusa, ko je bil ta v noči pred svojo smrtjo v hudi stiski. (Luk. 22:43) Če smo starši, posnemajmo Jehovov zgled, tako da redno spodbujamo svoje otroke in jih pohvalimo za vse dobro, kar storijo. Še posebej bi jih morali podpreti, če je v šoli dan za dnem na preizkušnji njihova značajnost.

9. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jezus ravnal z apostoli?

⁹ Jezus. Jezus je na večer, ko je vpeljal spominsko slovesnost, pri svojih apostolih zaznal negativno lastnost, in sicer pretiran ponos. Ponižno jim je umil noge, toda apostoli so se še vedno prepirali o tem, kdo od njih je največji, in Peter je bil pretirano samozavesten. (Luk. 22:24, 33, 34) Toda Jezus je pohvalil zveste apostole, da so z njim vztrajali v njegovih preizkušnjah. Napovedal je, da bodo opravljali večja dela, kot jih je opravljal sam, in jim zagotovil, da jih ima Bog rad. (Luk. 22:28; Jan. 14:12; 16:27) Lahko se vprašaš: »Ali ne bi moral posnemati Jezusa, tako da pohvalim svoje otroke in druge za to, kar naredijo dobrega, ne pa da se osredotočam na njihove pomanjkljivosti?«

10., 11. Iz česa je razvidno, da je bilo apostolu Pavlu pomembno spodbujati druge?

¹⁰ Apostol Pavel. Pavel je v svojih pismih pohvalno govoril o sokristjanih. Z nekaterimi je več let skupaj potoval in brez dvoma poznal njihove napake, toda o teh bratih je govoril dobro. Na primer, Timoteja je opisal kot svojega »ljubljenega in zvestega otroka v Gospodu«, kot takšnega, ki je bil pripravljen iskreno skrbeti za zadeve drugih kristjanov. (1. Kor. 4:17; Fil. 2:19, 20) Ko je apostol pisal korintski občini, pa se je glede Tita takole pohvalno izrazil: »On je moj soslužabnik in sodelavec vam v dobro.« (2. Kor. 8:23) Kako zelo sta bila Timotej in Tit spodbujena, ko sta izvedela, kaj si Pavel misli o njiju!

¹¹ Pavel in Barnaba sta tvegala svoje življenje, ko sta se vrnila v mesta, kjer so ju nasilno napadli. Na primer, kljub fanatičnemu nasprotovanju, ki sta ga bila deležna v Listri, sta se vrnila v to mesto, da bi spodbujala nove učence, naj ostanejo v veri. (Apd. 14:19–22) V Efezu je Pavlu pretila jezna množica. V Apostolskih delih 20:1, 2 piše: »Ko se je ta nemir polegel, je Pavel poslal po učence. Ohrabril jih je in se od njih poslovil, potem pa odpotoval v Makedonijo. Ko je tako šel skozi tiste kraje in tamkajšnje učence spodbujal z mnogimi besedami, je prišel v Grčijo.« Pavlu je bilo to, da je druge spodbujal, gotovo zelo pomembno.

12. Kako pomembni so naši shodi glede dajanja in prejemanja spodbud?

¹² Eden od razlogov, zakaj je naš nebeški Oče prijazno poskrbel, da imamo  redne shode, je ta, da lahko spodbujamo druge in drugi spodbujajo nas. (Beri Hebrejcem 10:24, 25.) Tako kot Jezusovi zgodnji sledilci se tudi mi zbiramo zato, da se učimo in smo spodbujeni. (1. Kor. 14:31) Cristina, ki smo jo omenili v uvodu članka, pravi: »Na shodih mi je najbolj všeč to, da sem deležna ljubezni in spodbud. Ko pridem v kraljestveno dvorano, se včasih počutim potrto. Potem pa k meni pristopijo sestre, me objamejo in mi rečejo, da sem lepa. Povejo mi, da me imajo rade in da so vesele mojega duhovnega napredka. Njihove spodbude mi pomagajo, da se počutim veliko bolje!« Kako poživljajoče je, ko vsak od nas prispeva svoj del k medsebojnemu spodbujanju! (Rim. 1:11, 12)

13. Zakaj tudi izkušeni Božji služabniki potrebujejo spodbudo?

¹³ Celo izkušeni Božji služabniki potrebujejo spodbudo. Razmislimo o Jozuetu. Bogu je zvesto služil mnogo let. Kljub temu je Jehova naročil Mojzesu, naj ga spodbudi. Rekel mu je: »Za vodja postavi Jozueta. Spodbudi ga in utrdi, ker on bo šel tja čez na čelu tega ljudstva in po njem bo ljudstvo prejelo v dediščino deželo, ki jo boš videl.« (5. Mojz. 3:27, 28) Jozueta je čakala velika odgovornost, da vodi Izraelce pri osvajanju Obljubljene dežele. Doživljal bo neuspehe in doletel ga bo vsaj en vojaški poraz. (Joz. 7:1–9) Nič čudnega, da je Jozue potreboval, da ga kdo spodbudi in okrepi! Zato osebno spodbujajmo starešine, tudi okrajne nadzornike, ki se zelo trudijo skrbeti za Božjo čredo. (Beri 1. Tesaloničanom 5:12, 13.) »Včasih nama bratje in sestre v zahvalnem pismu napišejo, kako zelo so uživali v najinem obisku,« je rekel neki okrajni nadzornik. »Ta pisma shraniva in jih bereva, kadar sva potrta. So pravi vir spodbud.«

14. Zakaj lahko rečemo, da pohvala in spodbuda motivirata posameznika, da udejanja nasvet?

¹⁴ Krščanski starešine in starši so ugotovili, da pohvala in spodbuda motivirata posameznika, da udejanja svetopisemski nasvet. Ko je Pavel pohvalil Korinčane, ker so sprejeli njegov nasvet, jih je to gotovo spodbudilo, da so še naprej delali to, kar je prav. (2. Kor. 7:8–11) Andreas, ki ima dva otroka, pravi: »Spodbude pomagajo otrokoma, da duhovno in čustveno napredujeta. Pomagajo tudi, da nasvet doseže svoj namen. Najina otroka sicer vesta, kaj je prav, vendar jima ob najinih spodbudah prihaja v navado tako tudi delati.«

15. Kako lahko med drugim spodbujamo sočastilce?

¹⁵ Pokažimo, da cenimo marljiv trud in pozitivne lastnosti sočastilcev. (2. krn. 16:9; Job 1:8) Jehova in Jezus zelo cenita to, kar storimo za delo v prid Kraljestva, četudi zaradi svojih okoliščin morda ne moremo toliko narediti ali prispevati. (Beri Luka 21:1–4; 2. Korinčanom 8:12.) Na primer, nekateri naši dragi starejši se zelo trudijo, da redno obiskujejo shode in na njih sodelujejo ter da hodijo na oznanjevanje. Ali niso zato vredni naše pohvale in spodbud?

16. Kdaj lahko spodbujamo druge?

¹⁶ Izkoristimo priložnosti, da druge spodbujamo. Če vidimo, da lahko kaj pohvalimo, zakaj ne bi to tudi storili? Razmislimo, kaj se je zgodilo, ko sta bila Pavel in Barnaba v Antiohiji v Pizidiji. Predstojniki sinagoge so jima rekli: »Brata, če imata za ljudstvo kako spodbudno besedo, jo povejta.« Pavel se je odzval tako, da jim je odlično pričeval. (Apd. 13:13–16, 42–44) Če lahko povemo kako spodbudno besedo, je nikar ne zadržimo zase. Najverjetneje bomo ugotovili, da se bodo ljudje odzvali na naše spodbujanje. Če nam bo namreč prišlo v navado spodbujati druge, bodo tudi drugi spodbujali nas. (Luk. 6:38)

17. Kaj daje težo našim pohvalam?

¹⁷ Bodimo iskreni in določni. Splošne spodbude in pohvale so sicer koristne, toda Jezusovo sporočilo kristjanom v Tiatiri pokaže, da je bolje biti določen. (Beri Razodetje 2:18, 19.) Na primer, če smo starši, lahko svojim otrokom povemo, kaj cenimo glede njihovega duhovnega napredka. Materi samohranilki lahko povemo, kaj nam je všeč glede tega, kako kljub svojim težkim razmeram vzgaja otroke. Takšne pohvale in spodbude lahko naredijo veliko dobrega!

18., 19. Kako lahko krepimo tiste, ki potrebujejo spodbudo?

¹⁸ Jehova nam ne bo osebno rekel, naj kakemu posamezniku povemo kaj spodbudnega, tako kot je naročil Mojzesu, naj spodbudi in okrepi Jozueta. Toda Bog je zadovoljen, ko smo spodbudni do sovernikov in drugih. (Preg. 19:17; Heb. 12:12) Na primer, javnemu govorniku lahko povemo, kako smo iz njegovega govora dobili nasvet, ki smo ga potrebovali, ali kako nam je govor pomagal razumeti določeno svetopisemsko vrstico. »Čeprav sva se pogovarjala le nekaj minut,« je neka sestra napisala gostujočemu govorniku, »si opazil moje potrto srce ter me potolažil in mi dvignil duha. Želim ti povedati, da je bilo zame tvoje prijazno govorjenje, tako z odra kot osebno, pravo darilo od Jehova.«

¹⁹ Verjetno bomo našli različne načine, kako lahko druge duhovno krepimo, če smo odločeni upoštevati Pavlov nasvet: »Zato se med seboj tolažite in krepite, kar pravzaprav že delate.« (1. Tes. 5:11) Če se bomo torej med seboj vsak dan spodbujali, bomo zagotovo ugajali Jehovu.