1., 2. a) Katere nagrade se Božji služabniki veselijo? b) Kaj nam pomaga ohranjati nagrado pred očmi? (Glej sliko pri naslovu.)

TAKO kot apostol Pavel imajo tudi danes z duhom maziljeni kristjani dragoceno upanje, da prejmejo nagrado, »Božji nebeški klic«. (Fil. 3:14) Veselijo se, da bodo z Jezusom Kristusom služili v nebeškem Kraljestvu in skupaj z njim človeštvo privedli do popolnosti. (Raz. 20:6) Tisti, ki jih je Bog povabil, imajo zares čudovito upanje! Druge ovce imajo drugačno upanje. Veselijo se, da bodo nagrajene z večnim življenjem na zemlji. Kako čudovit obet je to! (2. Pet. 3:13)

² Pavel je želel pomagati maziljenim sokristjanom, da ostanejo zvesti in prejmejo nagrado, zato jih je spodbudil: »Mislite na to, kar je zgoraj.« (Kol. 3:2) V mislih so morali ohraniti dragoceno upanje, in sicer to, da bodo prejeli dediščino v nebesih. (Kol. 1:4, 5) Zares, premišljevanje o blagoslovih, ki jih Jehova obljublja svojemu ljudstvu, pomaga vsem Božjim služabnikom ohranjati pred očmi nagrado, pa naj bo ta v nebesih ali na zemlji. (1. Kor. 9:24)

3. Glede katerih nevarnosti je Pavel opozoril sokristjane?

 ³ Pavel je sokristjane tudi opozoril glede nevarnosti, ki bi jih lahko prikrajšale za nagrado. Občini v Kolosah je denimo pisal glede lažnih kristjanov, ki so skušali pridobiti Božje odobravanje z deli po Postavi namesto z vero v Kristusa. (Kol. 2:16–18) Pavel je tudi govoril o nevarnostih, ki obstajajo še danes in nas lahko prikrajšajo za nagrado. Na primer, razložil je, kako se upirati nemoralnim željam, kako reševati probleme s sokristjani in kako se spoprijemati s težavami v družini. Njegov nasvet glede tega je še danes koristen. Zato preglejmo nekaj Pavlovih ljubečih opominov, ki jih najdemo v pismu Kološanom.

4. Zakaj nas nemoralne želje lahko prikrajšajo za nagrado?

⁴ Zatem ko je Pavel svoje brate in sestre spomnil na čudovito upanje, je napisal: »Zato zatrite nagnjenja, ki se kažejo v vaših zemeljskih telesih: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje in lakomnost.« (Kol. 3:5) Nemoralne želje so lahko zelo močne in nas lahko prikrajšajo za duhovne zaklade. Neki brat, ki so ga nemoralne želje premamile, je po tem, ko se je vrnil v občino, rekel: »Želja, ki me je zvabila, je bila tako močna, da se ji nisem mogel upreti, dokler ni bilo prepozno.«

5. Kako se lahko zaščitimo v nevarnih okoliščinah?

⁵ Še posebej je pomembno, da smo pozorni takrat, kadar se znajdemo v okoliščinah, ki bi nas lahko zapeljale, da bi prekršili Jehovova moralna merila. Na primer, modro je, da si dva, ki se sestajata, že na začetku postavita jasne meje glede dotikanja, poljubljanja in tega, ali bosta sama skupaj. (Preg. 22:3) Nevarne okoliščine se lahko pojavijo tudi, kadar je kristjan zaradi poslovnega potovanja zdoma ali kadar mora kristjan delati s kom nasprotnega spola. (Preg. 2:10–12, 16) Če bi se znašel v takšnih okoliščinah, povej, da si Jehovova priča, ravnaj spoštljivo in si zapomni, da ima lahko flirtanje pogubne posledice. V veliki nevarnosti se lahko znajdemo tudi, kadar smo potrti in osamljeni. Takrat morda hrepenimo po kom, ki bi nam dal občutek, da smo zaželjeni. Morda si tako obupno želimo čustveno podporo, da smo pripravljeni sprejeti pozornost kogar koli. Če se ti kdaj to zgodi, se po pomoč obrni na Jehova ter na brate in sestre. Tako ne boš dovolil, da te kaj prikrajša za nagrado. (Beri Psalm 34:18; Pregovori 13:20.)

6. Kaj bi morali imeti v mislih, kadar izbiramo razvedrilo?

⁶ Da bi zatrli nemoralne želje, moramo zavrniti nemoralno razvedrilo. Večina današnje zabavne industrije ima značilnosti starodavnih mest, Sodome in Gomore. (Juda 7) Vodilni v zabavni industriji želijo prikazati spolno nemoralo kot povsem normalno, brez bolečih posledic. Nenehno moramo biti oprezni in ne bi smeli sprejeti kar vsako ponujeno zabavo. Izbirati moramo razvedrilo, ki nas ne bo odvračalo od tega, da bi imeli oči uprte v nagrado, večno življenje. (Preg. 4:23)

7. Do kakšnih problemov lahko pride v krščanski občini?

⁷ Vsi se strinjamo, da je to, da smo del krščanske občine, pravi blagoslov. Preučevanje  Božje Besede na naših shodih ter prijazna in ljubeča podpora, ki si jo med seboj izkazujemo, nam pomagata, da imamo oči uprte v nagrado. Toda kljub temu včasih zaradi nesporazuma morda pride do napetosti med člani občine. Če ne rešimo takšnih problemov, lahko to zlahka pripelje do zamere. (Beri 1. Petrovo 3:8, 9.)

8., 9. a) Kateri lastnosti nam bosta pomagali doseči nagrado? b) Kaj nam bo pomagalo ohraniti mir, kadar nas sokristjan razburi?

⁸ Kaj lahko storimo, da zaradi zamere ne bi bili prikrajšani za nagrado? Pavel je Kološane spodbudil: »Zato si kot Božji izbrani, sveti in ljubljeni oblecite najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost. Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi. Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:12–14)

⁹ Ljubezen in prijaznost nam lahko pomagata, da drug drugemu odpuščamo. Denimo, da nas sokristjan prizadene s tem, kar reče ali stori. Takrat se skušajmo spomniti, kdaj smo sami rekli ali storili kaj neprijaznega. Ali nismo hvaležni bratom in sestram, da so nam ljubeče in prijazno spregledali napake? (Beri Pridigar 7:21, 22.) Še posebej smo hvaležni, da Kristus prijazno združuje prave častilce. (Kol. 3:15) Vsi ljubimo istega Boga, oznanjujemo isto sporočilo in se spoprijemamo s številnimi podobnimi izzivi. S tem da prijazno in ljubeče odpuščamo drug drugemu, prispevamo h krščanski enotnosti in ohranjamo oči uprte v nagrado, večno življenje.

10., 11. a) Zakaj je ljubosumnost nevarna? b) Kaj lahko storimo, da zaradi ljubosumnosti ne bi bili prikrajšani za nagrado?

¹⁰ Svarilni zgledi iz Svetega pisma nas opominjajo, da nas ljubosumnost lahko prikrajša za nagrado. Na primer, Kajn je postal ljubosumen na svojega brata Abela, in ga ubil. Korah, Datan in Abiram so postali ljubosumni na Mojzesa, zato so mu nasprotovali. Tudi kralj Savel je postal ljubosumen na Davida zaradi njegovega uspeha, in ga je skušal ubiti. Nič čudnega, da Božja Beseda pravi: »Kjer sta namreč ljubosumnost in prepirljivost, tam sta tudi nered in vsakršna hudobnost.« (Jak. 3:16)

¹¹ Če v srcu gojimo ljubezen in prijaznost, ne bomo tako zlahka postali ljubosumni. V Božji Besedi piše: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ljubezen ni ljubosumna.« (1. Kor. 13:4) Da ljubosumnost ne bi pognala korenin v našem srcu, si moramo prizadevati, da na zadeve gledamo tako, kakor gleda Bog. To pomeni, da na brate in sestre gledamo kot na dele istega krščanskega telesa. To nam bo pomagalo, da bomo čutili z bližnjimi, kar je v skladu z navdihnjenim nasvetom: »Če je en telesni del oslavljen, se z njim veselijo vsi drugi deli.« (1. Kor. 12:16–18, 26) Tako ne bomo ljubosumni, kadar drugi prejmejo blagoslove, ampak se bomo z njimi veselili. Razmislimo o primeru Jonatana, sina kralja Savla. Jonatan ni bil ljubosumen, ko je bil David izbran za kralja namesto njega. Davida je celo spodbudil. (1. Sam. 23:16–18) Ali smo lahko tudi mi tako prijazni in ljubeči, kot je bil Jonatan?

12. Kateri svetopisemski nasvet bo družini pomagal doseči nagrado?

¹² Če družina upošteva svetopisemska načela, ji to lahko prinese mir in veselje ter ji pomaga doseči nagrado. Kateri svetopisemski nasvet za družine je Pavel dal kristjanom v Kolosah? Zapisal je: »Žene, podrejajte se svojemu možu, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubite svojo ženo in se ne srdite nanjo. Otroci, bodite poslušni svojim staršem v vsem, ker je to všeč Gospodu. Očetje, ne dražite svojih otrok, da ne bodo postali malodušni.« (Kol. 3:18–21) Brez dvoma se strinjaš, da Pavlov navdihnjeni nasvet še vedno koristi možem, ženam in otrokom.

13. Kako lahko krščanska sestra pritegne k resnici svojega neverujočega moža?

¹³ Kaj pa, če kot žena meniš, da tvoj neverujoči mož s teboj ne ravna tako, kot bi moral? Ali boš izboljšala razmere, če se z njim prerekaš glede njegovega vedenja? Četudi bi ti uspelo moža prepričati, da bo ravnal tako, kot želiš, ali ga boš s tem pritegnila k resnici? Verjetno ne. Toda če pokažeš spoštovanje do moževega glavarstva, lahko s tem prispevaš k miru v družini, slaviš Jehova in morda celo pritegneš moža k pravemu čaščenju. Tako bosta lahko  oba dosegla nagrado. (Beri 1. Petrovo 3:1, 2.)

14. Kaj naj bi krščanski mož storil, če ga njegova žena ne spoštuje?

¹⁴ Kaj pa, če si mož in se ti zdi, da te tvoja neverujoča žena ne spoštuje? Ali jo boš s tem, če boš nanjo vpil, da bi ji dal vedeti, kdo je glavni, navedel, da ti izkaže več spoštovanja? Prav gotovo ne! Bog pričakuje, da uveljavljaš svoje glavarstvo ljubeče in pri tem posnemaš Jezusa. (Efež. 5:23) Jezus uveljavlja svoje glavarstvo nad občino ljubeče in potrpežljivo. (Luk. 9:46–48) Če mož posnema Jezusov zgled, lahko pritegne ženo k pravemu čaščenju.

15. Kako krščanski mož pokaže, da ljubi svojo ženo?

¹⁵ Možem je naročeno: »Ljubite svojo ženo in se ne srdite nanjo.« (Kol. 3:19) Ljubeč mož izkaže spoštovanje svoji ženi tako, da prisluhne njenemu mnenju in ji zagotovi, da mu je pomembno to, kar pove. (1. Pet. 3:7) Čeprav ne more vedno narediti tega, kar ga prosi, pa pogosto lahko sprejme bolj uravnovešene odločitve, če se z njo posvetuje. (Preg. 15:22) Ljubeč mož si prizadeva pridobiti ženino spoštovanje tako, da si ga prisluži, in ne da ga zahteva. Mož, ki ljubi svojo ženo in otroke, bo bolj verjetno imel družino, ki z veseljem služi Jehovu in bo dosegla nagrado, večno življenje.

16., 17. Kaj lahko kot mlad človek storiš, da se ne bi preveč razburjal nad staršema?

¹⁶ Kaj pa, če si najstnik in imaš občutek, da te krščanska starša ne razumeta in ti omejujeta svobodo? Morda si tako razočaran, da začneš dvomiti, ali je služenje Jehovu res najboljši način življenja. Toda če zaradi razočaranja prenehaš služiti Jehovu, boš kmalu ugotovil, da nihče ne skrbi zate bolj iskreno kakor tvoja bogaboječa starša in tvoja občina.

¹⁷ Če te starša ne bi nikoli opomnila, ali se ne bi spraševal, ali jima je res mar zate? (Heb. 12:8) Morda pa te razburja to, kako te starša disciplinirata. Ne jezi se nad njunim načinom discipliniranja, ampak raje skušaj razumeti, zakaj tako ravnata. Ostani miren in se potrudi, da se ne boš pretirano odzval na kritiko. Božja Beseda pravi: »Kdor brzda svoje besede, je poln spoznanja in sprevideven človek je mirnega duha.« (Preg. 17:27) Postavi si za cilj, da postaneš zrel posameznik, ki zna mirno sprejeti nasvet in ga upošteva, ne da bi se pretirano obremenjeval s tem, kako je bil dan. (Preg. 1:8) To, da imaš verna starša, ki zares ljubita Jehova, je pravi blagoslov. Prav gotovo ti želita pomagati, da dosežeš nagrado, večno življenje.

18. Zakaj si odločen, da boš imel oči uprte v nagrado?

¹⁸ Čudovito je premišljevati o nagradi, ki je pred nami, pa naj bo to nesmrtno življenje v nebesih ali večno življenje na rajski zemlji. To je zanesljivo upanje, saj temelji na obljubi samega Stvarnika. Glede rajske zemlje Bog pravi, da bo »polna spoznanja o Jehovu«. (Iza. 11:9) Vsak, ki bo takrat živel na zemlji, bo poučen od Boga. To je prav gotovo nagrada, za katero se je vredno potruditi. Zato imejmo v mislih to, kar je Jehova obljubil, in ne dovolimo, da nas kaj prikrajša za nagrado!