1. S kakšnimi občutki se zaradi greha spoprijemajo zvesti Božji služabniki?

»O JAZ nesrečnik!« (Rim. 7:24) Številni zvesti Božji služabniki se počutijo podobno kot apostol Pavel. Zaradi podedovanega greha vsi trpimo, in kadar nam kljub iskreni želji, da bi ugajali Jehovu, to ne uspe, se morda počutimo nesrečne. Nekateri kristjani, ki so resno grešili, celo menijo, da jim Bog ne bo nikoli odpustil.

2. a) Kako nam Psalm 34:22 pokaže, da Božjim služabnikom ni treba, da jih občutki krivde povsem potrejo? b) Kaj bomo pregledali v tem članku? (Glej okvir » Pouk ali protipodoba?«.)

² Vendar Sveto pismo zagotavlja, da tistim, ki se zatekajo k Jehovu, ni treba, da jih občutki krivde povsem potrejo. (Beri Psalm 34:22.) Kaj pomeni to, da se zatekamo k Jehovu? Kaj moramo narediti, da bi bili deležni Jehovovega usmiljenja in odpuščanja? Na to bomo dobili odgovor, če razmislimo o zavetnih mestih v starodavnem Izraelu. Res je, da je bilo za ta mesta poskrbljeno pod Postavino zavezo, ki je bila nadomeščena ob binkoštih leta 33 n. št. Toda ne pozabimo, da je Postavo dal Jehova. Zato se od zavetnih mest naučimo, kako Jehova gleda na greh, grešnike in kesanje. Najprej pa  se seznanimo z namenom in delovanjem teh mest.

3. Kako so Izraelci reševali primere naklepnega umora?

³ Jehova je v starodavnem Izraelu resno gledal na vsak primer prelitja krvi. Naklepnega morilca je moral usmrtiti žrtvin najožji moški sorodnik, imenovan »krvni maščevalec«. (4. Mojz. 35:19) S tem dejanjem je bila storjena poravnava za nedolžno človeško kri, ki je bila prelita. Ker se je usmrtitev hitro izvršila, je Obljubljena dežela lahko ostala čista, saj je Jehova zapovedal: »Ne omadežujte dežele, v kateri ste. Deželo namreč omadežuje [prelita človeška] kri.« (4. Mojz. 35:33, 34)

4. Kako so v Izraelu reševali primere, ko je šlo za nenamerno prelitje krvi?

⁴ Kako pa so Izraelci reševali primere, ko je šlo za nenamerno prelitje krvi? Čeprav nenamerni ubijalec dejanja ni načrtoval, je bil vseeno kriv za prelito nedolžno kri. (1. Mojz. 9:5) Vendar mu je bilo izkazano usmiljenje, saj mu je bilo dovoljeno zbežati pred krvnim maščevalcem v eno od šestih zavetnih mest. Tam je lahko dobil zaščito. Nenamerni ubijalec je moral ostati v zavetnem mestu vse do smrti velikega duhovnika. (4. Mojz. 35:15, 28)

5. Kako nam lahko zavetna mesta pomagajo bolje razumeti Jehova?

⁵ Določitev teh zavetnih mest ni bila človeška zamisel. Sam Jehova je Jozuetu zapovedal: »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Določite si zavetna mesta.‘« To so bila posvečena mesta. (Joz. 20:1, 2, 7, 8) Ker je Jehova določil ta mesta za poseben namen, se lahko vprašamo: Kako nam ta priprava pomaga imeti jasnejši pogled na Jehovovo usmiljenje? In kaj nas nauči glede tega, kako se lahko danes zatečemo k Jehovu?

6., 7. a) Opiši, kakšno vlogo so imeli starešine pri sojenju nenamernemu ubijalcu. (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj je bilo modro, da je pribežnik pristopil k starešinam?

⁶ Če je Izraelec nenamerno koga ubil, je moral najprej povedati »svoj primer [. . .] starešinam« pri mestnih vratih mesta, v katero je pribežal. Ti so ga morali gostoljubno sprejeti. (Joz. 20:4) Čez nekaj časa so ga poslali nazaj k starešinam mesta, v katerem se je zgodil uboj, in starešine v tem mestu so mu sodili. (Beri 4. Mojzesova 35:24, 25.) Šele za tem, ko so uboj razglasili za nenamerni, se je pribežnik lahko vrnil v zavetno mesto.

⁷ Zakaj je pribežnik moral govoriti s starešinami? Oni so namreč skrbeli, da je Izraelova občina ostala čista in da se je nenamernemu ubijalcu izkazalo Jehovovo usmiljenje. Neki biblicist je napisal, da je pribežnik s tem, če se ni zmenil za to, da pristopi k starešinam, tvegal življenje. Dodal je še, da bi bil za svojo smrt sam odgovoren, ker se ni okoristil zaščite, ki mu jo je Bog priskrbel. Nenamernemu ubijalcu je bila pomoč na voljo, vendar jo je moral poiskati in sprejeti. Če se ni zatekel v eno od mest, ki jih je določil Jehova, je žrtvin najožji sorodnik imel proste roke, da ga usmrti.

8., 9. Zakaj naj bi se kristjan, ki je resno grešil, obrnil k starešinam po pomoč?

⁸ V današnjih dneh mora kristjan, ki je resno grešil, poiskati pomoč pri občinskih starešinah, da si lahko obnovi odnos z Jehovom. Zakaj je to tako  pomembno? Prvič, Jehova je ta, ki je določil starešine, da rešujejo primere, ko gre za resen greh, kot je to zapisano v njegovi Besedi. (Jak. 5:14–16) Drugič, ta priprava pomaga skesanemu prestopniku, da ostane pod Božjo zaščito in se ogiba tega, da bi greh ponovil. (Gal. 6:1; Heb. 12:11) Tretjič, starešine so pooblaščeni in usposobljeni, da skesanega grešnika opogumijo in mu pomagajo ublažiti bolečino in krivdo. Jehova za takšne starešine pravi, da so »zatočišče pred nevihto«. (Iza. 32:1, 2) Ali se ne strinjaš, da je ta priprava izraz Božjega usmiljenja?

⁹ Številni Božji služabniki so občutili olajšanje, ker so poiskali pomoč pri starešinah in jo tudi prejeli. Na primer, brat Daniel je resno grešil, vendar se je kar nekaj mesecev obotavljal pristopiti k starešinam. Priznal je: »Ko je minilo že precej časa, sem menil, da mi starešine ne morejo več pomagati. Vendar sem bil ves čas v strahu, kdaj me bodo doletele posledice mojih dejanj. Kadar sem molil k Jehovu, sem menil, da se moram na začetku vsake molitve najprej opravičiti za to, kar sem storil.« Končno se je Daniel le obrnil na starešine po pomoč. Ko razmišlja o tistem času, pravi: »Seveda me je bilo strah pristopiti k starešinam. Toda potem sem se počutil, kot da je kdo dvignil velikansko breme z mojih ramen. Sedaj čutim, da se lahko k Jehovu obrnem, ne da bi me pri tem kar koli oviralo.« Daniel ima danes čisto vest in nedavno je bil postavljen za strežnega služabnika.

10. Kateri odločni ukrep je moral nenamerni ubijalec storiti, da bi bil deležen usmiljenja?

¹⁰ Nenamerni ubijalec je moral ukrepati, da bi bil deležen usmiljenja. Moral je zbežati v najbližje zavetno mesto. (Beri Jozue 20:4.) Težko si predstavljamo, da bi bil ravnodušen; njegovo življenje je bilo odvisno od tega, ali bo čim hitreje prispel v to mesto in tudi  ostal v njem! To je od njega zahtevalo žrtve. Zapustiti je moral svojo zaposlitev, udobje doma in se odpovedati svobodi potovanja – vse do smrti velikega duhovnika. * (4. Mojz. 35:25) Toda vse te nevšečnosti so bile vredne truda. Če bi pribežnik zapustil mesto, bi s tem pokazal izredno brezbrižnost do krvi, ki jo je prelil, in njegovo življenje bi bilo v nevarnosti.

11. Kako skesani kristjan pokaže, da Božjega usmiljenja ne jemlje kot nekaj samoumevnega?

¹¹ Da bi danes skesani prestopnik imel koristi od Božjega usmiljenja, mora ravno tako ukrepati. Povsem mora opustiti grešno ravnanje. Ogibati se mora ne le resnih grehov, ampak tudi manjših, ki pogosto vodijo v večje prestopke. Apostol Pavel je po navdihnjenju opisal, kaj so storili skesani kristjani v Korintu. Napisal je: »Prav to, da ste bili užaloščeni v skladu z Božjo voljo, je v vas rodilo tolikšno vnemo, pa očiščenje, pa ogorčenje, pa strah, pa hrepenenje, pa gorečnost, pa popravljanje krivice!« (2. Kor. 7:10, 11) Če se goreče trudimo odvrniti od grešnega ravnanja, pokažemo Jehovu, da nam še zdaleč ni vseeno za naša dejanja in da njegovega usmiljenja ne jemljemo kot nekaj samoumevnega.

12. Čemu bi se morda kristjan moral odreči, da bi bil deležen Božjega usmiljenja?

¹² Čemu bi se morda kristjan moral odreči, da bi bil še naprej deležen Božjega usmiljenja? Pripravljen mora biti, da se odreče celo stvarem, ki so mu pri srcu, če je zaradi teh v nevarnosti, da bi grešil. (Mat. 18:8, 9) Ali se boš nehal družiti s prijatelji, ki te navajajo, da bi delal kaj, kar žalosti Jehova? Kaj pa, če ti je težko biti zmeren pri pitju alkoholnih pijač? Ali se boš izogibal okoliščinam, ki bi te morda navedle na prekomerno pitje? Kaj, če se bojuješ z nemoralnimi željami? Ali se boš ogibal filmov, spletnih mest oziroma česar koli, kar bi ti sprožilo nečiste misli? Zapomni si, da je vsaka žrtev, ki jo naredimo za to, da bi ostali značajni do Jehova, vredna truda. Nič ne boli bolj od občutka, da nas je Jehova zapustil. Obenem pa ni nič boljšega od tega, da občutimo Jehovovo »srčno dobrotljivost, ki je večna«. (Iza. 54:7, 8)

13. Pojasni, zakaj se je pribežnik v zavetnem mestu lahko počutil varnega in srečnega.

¹³ Ko je bil pribežnik enkrat v zavetnem mestu, je bil varen. Glede teh mest je Jehova rekel: »Naj vam bodo v zavetje.« (Joz. 20:2, 3) Jehova ni zahteval, da bi se ubijalcu še enkrat sodilo za isti primer, niti ni bilo dovoljeno krvnemu maščevalcu, da vstopi v mesto in ubije pribežnika. Tako se pribežniku nikoli ni bilo treba bati maščevanja. Dokler je bil v mestu, je bil na varnem pod Jehovovo zaščito. To mesto ni bilo zavetni zapor. Pribežnik je lahko v mestu delal, pomagal drugim in v miru služil Jehovu. Da, omogočeno mu je bilo srečno in zadovoljujoče življenje!

14. O čem je skesani kristjan lahko prepričan?

¹⁴ Nekateri izmed Božjega ljudstva, ki so hudo grešili, vendar so se kasneje pokesali, se počutijo kot »ujetniki« svoje krivde. Nekateri celo menijo, da bodo v Jehovovih očeh vedno zaznamovani s hudim prestopkom. Če te mučijo podobni občutki, prosimo, bodi prepričan, da se takrat, ko ti Jehova odpusti, lahko zaradi njegovega usmiljenja počutiš  varnega. Daniel, ki smo ga prej omenili, je ugotovil, da je to res. Po tem, ko so ga starešine opomnili in mu pomagali, da si je pridobil čisto vest, je povedal: »Zdelo se mi je, da lahko spet zadiham. Ker je bila zadeva pravilno rešena, me ni več bremenil občutek krivde. Ko greha enkrat ni več, ga ni več. Jehova je zagotovil, da nam bo odvzel bremena in jih oddaljil daleč stran od nas. In to tudi dela. Nikoli več nam jih ne bo treba videti.« Ko je bil pribežnik enkrat v zavetnem mestu, mu ni bilo treba biti več v strahu pred krvnim maščevalcem. Podobno je z nami. Ko nam Jehova enkrat odpusti, nam ni treba biti v strahu, da nam bo storjeni greh očital ali nas zanj obsojal. (Beri Psalm 103:8–12.)

15., 16. Kako ti Jezusova vloga odkupitelja in velikega duhovnika okrepi zaupanje v Jehovovo usmiljenje?

¹⁵ Pravzaprav imamo veliko večji razlog za zaupanje v Jehovovo usmiljenje, kakor so ga imeli Izraelci. Pavel je, zatem ko je izrazil, da se počuti nesrečnega, ker mu ne uspeva popolnoma ubogati Jehova, vzkliknil: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!« (Rim. 7:25) Da, Pavel je bil kljub svojemu boju z grehom in kljub preteklim napačnim dejanjem, za katera se je pokesal, prepričan, da mu je Bog po Jezusu odpustil. Jezus nam kot odkupitelj omogoča, da imamo čisto vest in notranji mir. (Heb. 9:13, 14) Kot Veliki duhovnik pa »je tudi zmožen popolnoma rešiti tiste, ki se bližajo Bogu po njem, ker je vedno živ in lahko zato prosi zanje«. (Heb. 7:24, 25) Če je vloga, ki jo je imel veliki duhovnik, Izraelcem zagotavljala, da jim bodo grehi odpuščeni, koliko bolj bi nam morala Jezusova vloga velikega duhovnika zagotoviti, da bomo takrat, »ko bomo potrebovali pomoč, deležni usmiljenja in nezaslužene dobrotljivosti«. (Heb. 4:15, 16)

¹⁶ Če se torej želiš zateči k Jehovu, veruj v Jezusovo žrtev. Ne misli, da odkupnina velja le za ljudi na splošno. Nasprotno, veruj, da odkupnina velja za tebe. (Gal. 2:20, 21) Veruj, da je odkupnina temelj za odpuščanje tvojih grehov. Veruj, da odkupnina tebi omogoča upanje na večno življenje. Jezusova žrtev je Jehovovo darilo za tebe.

17. Zakaj se želiš zateči k Jehovu?

¹⁷ Zavetna mesta so izraz Jehovovega usmiljenja. Jehova s to pripravo ni le poudaril svetost življenja, ampak je tudi ponazoril, kako nam starešine pomagajo, kaj zajema pravo kesanje in zakaj smo lahko povsem prepričani, da nam bo odpustil. Ali se zatekaš k Jehovu? Nikjer ni varnejšega mesta! (Ps. 91:1, 2) V naslednjem članku bomo videli, kako nam zavetna mesta lahko pomagajo posnemati Jehovov najodličnejši zgled pravice in usmiljenja.