1. Kateri nasvet je apostol Pavel napisal sokristjanom? (Glej sliko pri naslovu.)

APOSTOL Pavel je pismo kristjanom v Kolosah očitno napisal ob koncu svojega prvega pripora v Rimu oziroma približno med letoma 60 in 61 n. št. Omenil je, kako pomembno si je pridobiti »duhovno dojemljivost«. (Kol. 1:9) Nadalje je še rekel: »To govorim zato, da vas ne bi nihče prevaral s svojim prepričevanjem. Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:4, 8) Pavel je v nadaljevanju še pojasnil, zakaj so nekatere priljubljene zamisli napačne in zakaj se svetno razmišljanje nepopolnim ljudem morda zdi privlačno. Na primer, posamezniku mogoče daje občutek, da je modrejši in pomembnejši od drugih. Namen Pavlovega pisma je bil pomagati bratom in sestram zavrniti svetno razmišljanje in napačno ravnanje. (Kol. 2:16, 17, 23)

2. Zakaj bomo pregledali primere svetnega razmišljanja?

² Svetno razmišljanje se ne meni za Jehovove smernice oziroma jih podcenjuje in lahko nam postopoma oslabi vero. Danes smo vsi izpostavljeni svetnemu razmišljanju. Takšno razmišljanje se širi po televiziji in spletu ter se spodbuja v  službi ali šoli. V tem članku bomo dobili odgovor na to, kaj lahko storimo, da takšno razmišljanje ne bi pokvarilo naših misli. Pregledali bomo pet primerov svetnega razmišljanja in obravnavali, kako lahko zavrnemo takšne zamisli.

3. Katera zamisel se mnogim zdi privlačna in zakaj?

³ »Lahko sem dober človek, ne da bi verjel v Boga.« V številnih deželah pogosto slišimo ljudi reči, da ne verjamejo v Boga. Morda niso nikoli skrbno raziskali, ali Bog obstaja, toda privlači jih zamisel, da lahko svobodno delajo, kar želijo. (Beri Psalm 10:4.) Drugi mogoče menijo, da so bolj modri, če rečejo: »Živim lahko po visokih načelih, ne da bi verjel v Boga.«

4. Kaj lahko odgovorimo komu, ki trdi, da Stvarnik ne obstaja?

⁴ Ali trditev, da Stvarnik ne obstaja, temelji na logičnem sklepanju? Ko se obrnemo na znanost, da bi ugotovili, ali je bilo življenje ustvarjeno, se lahko kaj hitro zgubimo v poplavi informacij. Toda v resnici je odgovor enostaven. Če mora neko stavbo kdo zgraditi, koliko bolj to velja za žive stvari! Pravzaprav so najpreprostejše žive celice na zemlji veliko bolj kompleksne od vsake hiše, saj so zmožne tega, česar ni zmožna nobena hiša, in sicer razmnoževanja. Te celice lahko shranjujejo in kopirajo podatke, ki jih potrebujejo za podvajanje. Od kod načrt za žive celice? Sveto pismo odgovarja: »Vsako hišo kdo zgradi, tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog.« (Heb. 3:4)

5. Kaj lahko rečemo glede trditve, da posameznik lahko sam določa, kaj je dobro, ne da bi verjel v Boga?

⁵ Kaj lahko odgovorimo komu, ki meni, da lahko človek sam določa, kaj je dobro, ne da bi verjel v Boga? Božja Beseda priznava, da imajo lahko celo neverujoči določena hvalevredna načela. (Rim. 2:14, 15) Na primer, morda spoštujejo in imajo radi svoje starše. Toda v kolikšni meri upošteva moralna merila kdo, ki ne priznava našega ljubečega Stvarnika kot tistega, ki določa merila za to, kaj je dobro in kaj napačno? (Iza. 33:22) Številni razmišljujoči ljudje bodo priznali, da žalostne razmere na zemlji potrjujejo, da človek potrebuje Božjo pomoč. (Beri Jeremija 10:23.) Zato naj nas nikar ne premami razmišljanje, da lahko posameznik sam določa, kaj je dobro, ne da bi verjel v Boga in upošteval njegova merila. (Ps. 146:3)

6. Kako številni ljudje gledajo na religijo?

⁶ »Lahko si srečen brez religije.« Takšno svetno razmišljanje mnoge privlači, saj na religijo gledajo kot na dolgočasno in nepomembno. Poleg tega številne religije odvračajo ljudi od Boga, ker učijo o peklu, pobirajo desetino ali se zavzemajo za politiko. Nič čudnega, da vedno več ljudi meni, da so lahko srečni brez religije! Takšni posamezniki morda pravijo: »Duhovne stvari me zanimajo, toda ne želim pripadati organizirani religiji.«

7. Kako prava religija spodbuja k sreči?

⁷ Ali je res, da smo lahko srečni brez religije? Seveda je posameznik lahko srečen brez krive religije, toda ne more biti zares srečen, če nima odnosa z Jehovom, ki je opisan kot »srečen Bog«. (1. Tim. 1:11) Vse, kar dela Bog, nam je v korist. Njegovi služabniki so srečni, saj se osredinjajo na to, da pomagajo  drugim. (Apd. 20:35) Razmislimo denimo, kako prava religija spodbuja k družinski sreči. Uči nas spoštovati zakonca, na zakonsko obljubo gledati kot na sveto, ogibati se prešuštva, vzgojiti otroke, da so spoštljivi, in izkazovati pravo ljubezen. Takšna religija združuje ljudi v srečne občine in srečno svetovno bratovščino. (Beri Izaija 65:13, 14.)

8. Kako nam stavek iz Mateja 5:3 pomaga odgovoriti na vprašanje o tem, kaj ljudi osrečuje?

⁸ Kaj lahko rečemo glede trditve, da je posameznik lahko srečen, ne da bi služil Bogu? Razmislimo o vprašanju, kaj ljudi osrečuje. Nekateri najdejo zadovoljstvo v karieri, športu ali hobiju. Drugi najdejo zadovoljstvo v tem, da skrbijo za družino ali prijatelje. Vse to lahko prinese veselje, toda naše življenje ima višji namen, ki prinaša trajno srečo. V nasprotju z živalmi lahko ljudje spoznamo Stvarnika in mu zvesto služimo. Ustvarjeni smo bili tako, da nam služenje Bogu prinaša srečo. (Beri Matej 5:3.) Na primer, pravim častilcem je v veselje in veliko spodbudo to, da se zbirajo k čaščenju Jehova. (Ps. 133:1) Veseli so, da so lahko del enotne bratovščine, da imajo kakovostno življenje in čudovito upanje na prihodnost.

9. a) Kakšen pogled glede spolnosti je običajen v svetu? b) Zakaj Božja Beseda prepoveduje zunajzakonske spolne odnose?

⁹ »Zakaj obsojati zunajzakonsko spolnost?« Ljudje nam morda rečejo: »Življenje moramo uživati. Zakaj obsojati zunajzakonsko spolnost?« Zamisel, da naj bi kristjan toleriral nečistovanje, je napačna. Zakaj? Ker Božja Beseda nečistovanje prepoveduje. * (Beri 1. Tesaloničanom 4:3–8.) Jehova ima pravico postavljati zakone, saj nas je ustvaril. Za zakonsko ureditev velja Božji zakon, ki dovoljuje spolne odnose samo med moškim in žensko, ki sta med seboj poročena. Bog nam je dal zakone, ker nas ima rad. Ti so nam v korist. Družine, ki jih upoštevajo, uživajo ljubezen, spoštovanje in varnost. Bog ne trpi tega, da kdo namerno krši njegov zakon. (Heb. 13:4)

10. Kaj bo kristjanu pomagalo ogibati se nečistovanja?

¹⁰ Božja Beseda nas uči, kako se ogibati nečistovanja. Pomembno je, da pazimo, kaj gledamo. Jezus je rekel: »Vsak, ki gleda žensko, tako da do nje začuti strast, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo. Če te torej desno oko navaja na greh, ga iztakni in vrzi od sebe.« (Mat. 5:28, 29) Zato kristjan ne bo gledal pornografije ali poslušal glasbe z nemoralno vsebino. Apostol Pavel je sokristjanom napisal: »Zatrite nagnjenja, ki se kažejo v vaših zemeljskih telesih: nečistovanje.« (Kol. 3:5) Poleg tega moramo nadzorovati, kaj razmišljamo in o čem se pogovarjamo. (Efež. 5:3–5)

11. Zakaj se lahko zdi prizadevanje za posvetno kariero privlačno?

¹¹ »Prizadevanje za kariero je ključ do sreče.« Mnogi nas spodbujajo, da bi si za cilj v življenju postavili posvetno kariero.  Takšna kariera morda obljublja položaj, oblast in bogastvo. Ker si mnogi za glavni cilj v svojem življenju postavijo prizadevanje za kariero, bi lahko kristjan prevzel isti način razmišljanja.

12. Ali je uspeh v karieri ključ do sreče?

¹² Ali je res, da nam posvetna kariera, ki ponuja moč in ugled, prinaša trajno srečo? Ne. Spomnimo se, da je močna želja po vplivu in slavi premamila Satana, toda on je jezen, in ne srečen. (Mat. 4:8, 9; Raz. 12:12) Po drugi strani pomislimo na trajno srečo, ki izvira iz tega, da pomagamo ljudem spoznati Božjo modrost, kar jim omogoča, da dobijo večno življenje. V primerjavi z njo nam posvetna kariera lahko prinese le delno zadovoljstvo. Poleg tega je duh tega sveta izjemno tekmovalen. Ljudi spodbuja k temu, da se ženejo biti vedno boljši od drugih, povzroča ljubosumje in se na koncu izkaže kot »lovljenje vetra«. (Prid. 4:4)

13. a) Kako naj bi gledali na zaposlitev? b) Kaj je glede na pismo Tesaloničanom Pavlu prineslo veliko veselja?

¹³ Seveda moramo zaslužiti za preživetje in nič ni narobe, če si izberemo delo, ki nam je v veselje. Toda naša zaposlitev nam ne bi smela biti najpomembnejša v življenju. Jezus je rekel: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Mat. 6:24) Če damo na prvo mesto služenje Jehovu in poučevanje drugih o njegovi Besedi, bomo okusili edinstveno veselje. Apostol Pavel je to doživel. V mladosti si je prizadeval za obetavno kariero v judovstvu. Toda pravo srečo je našel takrat, ko se je posvetil pridobivanju učencev in videl, kako se ljudje odzivajo na Božje sporočilo in kako jim ta spreminja življenje. (Beri 1. Tesaloničanom 2:13, 19, 20.) Nobena druga kariera ne ponuja večjega zadovoljstva.

14. Zakaj se morda zamisel, da človek lahko reši svoje probleme, zdi privlačna?

¹⁴ »Ljudje lahko rešijo svoje probleme.« Ta svetna zamisel se morda mnogim zdi privlačna. Zakaj? Če bi bilo to res,  bi pomenilo, da človek ne potrebuje Božjega vodstva in lahko dela, kar želi. Poleg tega se zamisel, da človek lahko reši svoje probleme, mogoče zdi tudi prepričljiva, saj glede na neke raziskave vojne, kriminal, bolezni in revščina upadajo. Neko poročilo pravi: »Razlog, zakaj se človeštvo izboljšuje, je ta, da so se ljudje odločili narediti svet boljši.« Ali izjava, kot je ta, nakazuje, da se bodo ljudje lotili problemov, ki jih že tako dolgo pestijo? Da bi dobili odgovor na to, si pobliže poglejmo te probleme.

15. Katera dejstva poudarjajo resnost problemov človeštva?

¹⁵ Vojne: Obe svetovni vojni sta po ocenah zahtevali več kot 60 milijonov življenj. Vse od konca druge svetovne vojne se človeštvo gotovo ni naučilo ogniti vojnam. Do leta 2015 je število ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoj dom zaradi vojne ali preganjanja, naraslo na kakih 65 milijonov. Samo v letu 2015 je bilo po ocenah razseljenih 12,4 milijona ljudi. Kriminal: Čeprav določene vrste kriminala na nekaterih področjih upadajo, pa druge vrste, kot so spletni kriminal, nasilje v družini in terorizem, zastrašujoče naraščajo. Poleg tega so mnogi prepričani, da je korupcije v svetu vedno več. Človeštvo ni zmožno odstraniti kriminala. Bolezni: Nekatere bolezni so pod nadzorom. Toda v nekem poročilu, objavljenem leta 2013, je pisalo, da vsako leto kar devet milijonov ljudi, mlajših od 60 let, umre zaradi bolezni srca, kapi, raka, bolezni dihal in sladkorne bolezni. Revščina: Glede na Svetovno banko je število tistih, ki trpijo izjemno revščino, samo v Afriki naraslo z 280 milijonov v letu 1990 na 330 milijonov v letu 2012.

16. a) Zakaj lahko samo Božje kraljestvo reši probleme človeštva? b) Katere blagoslove Kraljestva sta napovedala Izaija in psalmist?

¹⁶ Sedanje ekonomske in politične sisteme vodijo sebični ljudje. Očitno je, da ti ljudje ne morejo odstraniti vojne, kriminala, bolezni in revščine – to lahko stori le Božje kraljestvo. Razmislimo, kaj bo Jehova storil za človeštvo. Vojne: Božje kraljestvo bo odstranilo globoko ukoreninjene razloge za vojne, kot so sebičnost, korupcija, domoljubje, kriva religija in sam Satan. (Ps. 46:8, 9) Kriminal: Božje kraljestvo že sedaj uči milijone, naj ljubijo drug drugega in si zaupajo, česar ne more storiti nobena vlada. (Iza. 11:9) Bolezni: Jehova bo blagoslovil svoje ljudstvo s popolnim zdravjem. (Iza. 35:5, 6) Revščina: Jehova jo bo odstranil in svojemu ljudstvu priskrbel duhovno in fizično blaginjo, življenje, ki je veliko vrednejše od bogastva. (Ps. 72:12, 13)

17. Kako lahko zavrneš svetno razmišljanje?

¹⁷ Če slišiš svetno zamisel, ki bi lahko oslabila tvojo vero, razišči, kaj Božja Beseda pravi o tej zadevi, in se o tem pogovori z izkušenim sovernikom. Razmisli, zakaj se ti ta zamisel morda zdi privlačna, zakaj je takšno razmišljanje napačno in kako ga lahko ovržeš. Vsak od nas se lahko zaščiti pred svetnim razmišljanjem, tako da upošteva svarilo, ki ga je Pavel dal občini v Kolosah: »S tistimi, ki so zunaj, živite modro [. . .], da boste znali vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba.« (Kol. 4:5, 6)