1. Katero zapoved je dal Jezus, kot to piše v Mateju 28:18–20?

JEZUS se je po vstajenju prikazal svojim učencem, ki so se zbrali v Galileji. Moral jim je povedati nekaj pomembnega. Kaj pa? Njegove besede so zapisane v Mateju 28:18–20. (Beri.)

2. Katera vprašanja bomo pregledali?

² Jezusova zapoved glede pridobivanja učencev velja tudi danes za vsakega Božjega služabnika. Preglejmo tri vprašanja, povezana z nalogo, ki nam jo je dal Jezus. Prvič, kaj bi morali delati poleg tega, da nove učence učimo o Božjih zahtevah? Drugič, kako lahko oznanjevalci v občini pomagajo svetopisemskim učencem duhovno napredovati? Tretjič, kako lahko pomagamo nedejavnim sovernikom, da začnejo ponovno pridobivati učence?

3. Katero natančno navodilo je Jezus omenil v svoji zapovedi?

³ Jezusova navodila so jasna. Ljudi moramo učiti to, kar nam je zapovedal. Vendar ne bi smeli spregledati pomembne podrobnosti. Jezus ni rekel: Učite jih vse, kar sem vam zapovedal. Temveč je rekel: »Učite [jih], naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« Da bi pri poučevanju svetopisemskih učencev upoštevali to natančno navodilo, ni dovolj, da jim le povemo, kaj naj delajo, ampak da jih tudi naučimo, kako naj to naredijo. (Apd. 8:31) Zakaj?

4. Kaj pomeni izpolnjevati zapovedi? Ponazori.

 ⁴ Izpolnjevati zapovedi pomeni, da jih ubogamo. Da bi lažje razumeli, kako lahko nekoga učimo izpolnjevati oziroma ubogati vse, kar je Kristus zapovedal, razmislimo o naslednji ponazoritvi. Kako učitelj vožnje nauči svoje učence upoštevati prometne predpise? Najprej morda v razredu razloži pravila. Toda če želi učence naučiti, kako upoštevati ta pravila, mora narediti še nekaj. Pri vožnji učencem pomaga in jih uči, kako naj naučeno udejanjajo v praksi. Kaj se lahko naučimo iz tega primera?

5. a) Kaj moramo glede na to, kar piše v Janezu 14:15 in 1. Janezovem 2:3, učiti naše svetopisemske učence? b) Povej, kako vse lahko učimo svoje učence.

⁵ Ko z drugimi preučujemo Sveto pismo, jih učimo, kaj Bog od nas zahteva. Toda to ni dovolj. Svetopisemske učence moramo učiti, kako naj to, kar so se naučili, upoštevajo v vsakodnevnem življenju. (Beri Janez 14:15; 1. Janezovo 2:3.) Pokažemo jim lahko, kako naj osnovna svetopisemska načela upoštevajo v šoli, službi ali pri sprostitvi. Povemo jim lahko primer iz našega življenja, ki pokaže, kako nas je upoštevanje svetopisemskih smernic zaščitilo pred škodo ali nam pomagalo sprejeti modro odločitev. Ko smo z našim učencem, lahko v molitvi Jehova prosimo, da bi ga vodil s svojim svetim duhom. (Jan. 16:13)

6. Kaj vse spada k temu, da druge učimo, naj izpolnjujejo Jezusove zapovedi?

⁶ Kaj vse spada k temu, da druge učimo, naj izpolnjujejo Jezusove zapovedi? Našim svetopisemskim učencem moramo pomagati razviti željo, da pridobivajo učence. Nekateri učenci se ustrašijo, ko samo pomislijo na to, da bi morali oznanjevati. Zato moramo biti potrpežljivi, ko jim dajemo smernice, ki jim pomagajo, da postopoma poglobijo razumevanje Svetega pisma. To se bo dotaknilo njihovega srca in jih spodbudilo k dejanjem. Kako lahko učencem pomagamo razviti željo, da bi sodelovali pri oznanjevanju dobre novice?

7. Kako lahko pomagamo učencu razviti željo, da začne oznanjevati dobro novico?

⁷ Svetopisemskega učenca lahko vprašamo: Kako ti je to, da si sprejel sporočilo o Kraljestvu, izboljšalo življenje? Ali misliš, da bi tudi drugi morali slišati to sporočilo? Kako jim lahko pri tem pomagaš? (Preg. 3:27; Mat. 9:37, 38) Učencu pokaži zloženke, ki so del kompleta za poučevanje, in mu ponudi, naj izbere tiste, ki bi bile primerne za njegove sorodnike, prijatelje in sodelavce. Daj mu nekaj teh zloženk. Z njim vadi, da se nauči, kako jih lahko drugim prijazno ponudi. Ko naš učenec postane nekrščen oznanjevalec, mu moramo pomagati oznanjevati. (Prid. 4:9, 10; Luk. 6:40)

8. Zakaj je pomembno, da naši učenci razvijejo močno ljubezen do Boga in bližnjega? (Glej tudi okvir » Kako lahko pomagamo svetopisemskim učencem, da še bolj ljubijo Boga«.)

⁸ Imejmo v mislih, da je Jezus naročil, naj druge učimo izpolnjevati vse, kar je zapovedal. K temu spadata dve največji zapovedi, in sicer da ljubimo Boga in da ljubimo bližnjega. Obe zapovedi sta tesno povezani z oznanjevanjem in pridobivanjem učencev. (Mat. 22:37–39) Kako pa? K oznanjevanju nas motivira  predvsem ljubezen, in sicer naša ljubezen do Boga in bližnjega. Nekatere svetopisemske učence je morda strah ob misli, da bi morali oznanjevati. Vendar lahko takšnemu učencu zagotovimo, da bo lahko z Jehovovo pomočjo postopoma premagal strah pred ljudmi. (Ps. 18:1–3; Preg. 29:25) Okvir v tem članku opisuje, kaj lahko naredimo, da bi učencu pomagali okrepiti ljubezen do Boga. Kako pa lahko občina pomaga novim učencem, da bi ti še bolj napredovali v izkazovanju ljubezni?

9. Na katere načine se učenec, omenjen v ponazoritvi, uči?

⁹ Razmislimo še enkrat o ponazoritvi o učencu, ki se uči voziti. Kako vse se učenec uči, ko vozi v prometu s svojim učiteljem vožnje? Tako, da posluša svojega učitelja in opazuje previdne voznike. Učitelj morda pokaže na prijaznega voznika, ki da prednost drugemu, da se vključi v promet. Mogoče pa usmeri pozornost na voznika, ki obzirno ugasne dolge luči, da ne bi motil tistih, ki mu vozijo nasproti. Iz teh primerov se učenec lahko veliko nauči in to upošteva pri vožnji.

10. Kaj bo svetopisemskemu učencu pomagalo duhovno napredovati?

¹⁰ Podobno se tudi svetopisemski učenec, ki začne »voziti« po poti življenja, ne uči le od svojega učitelja, ampak tudi od zglednih Jehovovih služabnikov. Kaj mu bo najbolj pomagalo, da bo duhovno napredoval? Obiskovanje krščanskih shodov. Zakaj? Svetopisemske smernice, ki jih dobi na shodu, mu pomagajo, da poglobi spoznanje, okrepi svojo vero in še bolj ljubi svojega Boga. (Apd. 15:30–32) Poleg tega lahko svetopisemski učitelj na shodu svojega učenca predstavi bratom in sestram, s katerimi ima učenec morda veliko skupnega. Tako lahko vidi, kako bratje in sestre v občini kažejo ljubezen. V nadaljevanju bomo razmislili o nekaterih primerih.

11. Kakšne zglede posameznikov svetopisemski učenec morda opazi v občini in kako lahko to nanj vpliva?

¹¹ Svetopisemska učenka, ki je samohranilka, vidi sestro, ki ima podobne okoliščine. Ko vidi, kako močno se sestra trudi, da pride v kraljestveno dvorano s svojimi majhnimi otroki, se to dotakne njenega srca. Učenec, ki se bori, da bi nehal kaditi, spozna oznanjevalca, ki je imel podobno težavo in jo je premagal. Oznanjevalec učencu pove, kako mu je vse močnejša ljubezen do Jehova pomagala, da je poslušal Božje zapovedi. (2. Kor. 7:1; Fil. 4:13) Ko brat učencu pove osebno izkušnjo, reče: »Tudi tebi lahko uspe.« Učenec je tako spodbujen in je prepričan, da bo zmogel. Najstnica, ki preučuje Sveto pismo, opazi mlado sestro, ki je vesela, ker služi kot Priča. Ko učenka vidi, kako je ta mlada sestra vedno vesela, želi izvedeti, zakaj je takšna.

12. Zakaj lahko rečemo, da ima vsak v občini svojo vlogo pri tem, da pomaga svetopisemskim učencem?

¹² Ko svetopisemski učenec spozna različne zveste oznanjevalce, se iz njihovih zgledov uči, kaj pomeni izpolnjevati Kristusovo zapoved, naj ljubimo Boga in bližnjega. (Jan. 13:35; 1. Tim. 4:12) Kot smo že omenili, se lahko svetopisemski učenec uči od oznanjevalcev, ki se spoprijemajo s podobnimi težavami, kot jih ima sam. Iz teh zgledov se nauči, da lahko naredi spremembe, da bi  postal Kristusov učenec. (5. Mojz. 30:11) Vsak v občini lahko na različne načine prispeva k temu, da svetopisemski učenec duhovno napreduje. (Mat. 5:16) Kaj vse narediš, da spodbudiš svetopisemske učence, ki pridejo na shod?

13., 14. Kako je Jezus ravnal s svojimi apostoli, ko so bili malodušni?

¹³ Našim nedejavnim bratom in sestram želimo pomagati, da bi znova začeli izpolnjevati Kristusovo zapoved, naj pridobivamo učence. Iz tega, kako je Jezus ravnal s svojimi apostoli, ki so bili potrti, vidimo, kako ga lahko pri tem posnemamo.

¹⁴ Jezusa so tik pred njegovo smrtjo apostoli »zapustili in zbežali«. (Mar. 14:50; Jan. 16:32) Kako je Jezus ravnal z apostoli, ko so bili prestrašeni in malodušni? Kmalu po svojem vstajenju je svojima učenkama rekel: »Ne bojta se! Pojdita, povejta mojim bratom, [da sem obujen].« (Mat. 28:10a) Jezus ni obupal nad svojimi apostoli. Čeprav so ga zapustili, jih je še vedno imenoval »moji bratje«. Jezus je podobno kot Jehova usmiljen in rad odpušča. (2. kra. 13:23)

15. Kaj čutimo do tistih, ki so nehali oznanjevati?

¹⁵ Podobno se tudi mi iskreno zanimamo za tiste, ki so nehali oznanjevati. So naši bratje in sestre in jih imamo radi! Spominjamo se vsega, kar so ti soverniki naredili za Jehova v preteklosti. Nekateri so se morda desetletja vztrajno trudili. (Heb. 6:10) Zares jih pogrešamo! (Luk. 15:4–7) Kako lahko tako kot Jezus pokažemo, da se zanimamo zanje?

16. Kako lahko pokažemo, da se zanimamo za naše nedejavne brate in sestre?

¹⁶ Prijazno jih povabimo. Eden od načinov, kako je Jezus spodbudil malodušne apostole, je bil ta, da jih je povabil na shod. (Mat. 28:10b; 1. Kor. 15:6) Podobno lahko tudi mi danes spodbudimo nedejavne, da pridejo na občinski shod. Zavedamo se, da jih bomo morda morali včasih večkrat povabiti, preden se odzovejo. Jezus je bil prav gotovo vesel, ko so se njegovi učenci odzvali na njegovo povabilo. (Primerjaj Matej 28:16 in Luka 15:6.)

17. Kaj naj bi storili, ko nedejavni obišče shod?

¹⁷ Prisrčno jih sprejmimo. Jezus se je potrudil, da so se njegovi učenci počutili prijetno, ko so se z njim sestali. Prevzel je pobudo in se pogovarjal z njimi. (Mat. 28:18) Kaj bomo storili, ko nedejavni brat ali sestra pride na shod v kraljestveno dvorano? Prevzeti bi morali pobudo in ga prisrčno pozdraviti. Morda nas je strah, da ne bomo vedeli, kaj naj rečemo. Toda če mu preprosto povemo, da smo veseli, da ga vidimo, ga s tem ne bomo spravili v zadrego.

18. Kako lahko spodbudimo nedejavne oznanjevalce?

¹⁸ Iskreno jih spodbudimo. Jezusovi učenci so verjetno mislili, da ne bodo zmogli oznanjevati celemu svetu. Jezus je svojim sledilcem zagotovil naslednje: »Jaz bom z vami vse dni.« (Mat. 28:20) Ali je to učencem pomagalo? Da. Kmalu so goreče »učili ter oznanjali dobro novico«. (Apd. 5:42) Tudi nedejavni oznanjevalci potrebujejo spodbudo. Morda jih je strah tega, da bi spet oznanjevali. Zagotovimo jim lahko, da pri tem ne bodo sami. Ko bodo pripravljeni,  gremo lahko z njimi na oznanjevanje. Brez dvoma bodo cenili našo pomoč, ko bodo spet začeli oznanjevati dobro novico. Ko nedejavnim pokažemo, da nanje gledamo kot na svoje brate in sestre, bodo morda spet postali dejavni, kar bo razveselilo vse v občini.

19. Kaj si srčno želimo in zakaj?

¹⁹ Do kdaj naj bi pridobivali učence? Do konca te stvarnosti. (Mat. 28:20) Ali nam bo uspelo izpolniti to Jezusovo zapoved? Da, to smo odločeni! Z veseljem žrtvujemo svoj čas, energijo in sredstva, da bi našli tiste, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apd. 13:48) Ko to delamo, posnemamo Jezusov zgled. Jezus je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dokončam delo, ki mi ga je naložil.« (Jan. 4:34; 17:4) To si tudi mi srčno želimo. Delo, ki nam je bilo zaupano, želimo dokončati. (Jan. 20:21) Poleg tega želimo, da bi vsi, tudi nedejavni, z nami vztrajali pri tem delu. (Mat. 24:13)

20. Zakaj lahko glede na to, kar piše v Filipljanom 4:13, dokončamo delo, ki nam ga je zapovedal Jezus?

²⁰ Tega, kar nam je Jezus zapovedal, ni enostavno izpolniti. Toda tega dela ne opravljamo sami. Jezus nam je obljubil, da bo z nami. Nalogo pridobivanja učencev opravljamo kot »Božji sodelavci« in »skupaj s Kristusom«. (1. Kor. 3:9; 2. Kor. 2:17) Zato jo lahko dokončamo. V veselje in čast nam je, da lahko opravljamo to delo in pri tem pomagamo še drugim. (Beri Filipljanom 4:13.)