1. Kaj pomeni biti razsoden? (2. Timoteju 4:5)

 KO SE v občini zgodi kaj, kar nas vznemiri, je lahko preizkušena naša zvestoba Jehovu in njegovi organizaciji. Kako lahko takšne preizkušnje premagamo? Dobro je, da ostanemo razsodni, budni in neomajni v veri. (Beri 2. Timoteju 4:5.) Razsodnost pokažemo tako, da ostanemo mirni, trezno razmišljamo in se trudimo na stvari gledati tako kot Jehova. Tako nas pri razmišljanju ne bodo vodila čustva.

2. O čem bomo razpravljali v tem članku?

² V prejšnjem članku smo pregledali tri preizkušnje, ki jih lahko doživimo zunaj občine. V tem članku pa bomo pregledali tri preizkušnje znotraj občine, ki lahko preizkusijo našo zvestobo Jehovu. To se lahko zgodi, 1. ko mislimo, da je sokristjan z nami grdo ravnal, 2. ko se nas disciplinira in 3. ko se nam je težko prilagoditi organizacijskim spremembam. Kako lahko v takšnih primerih ostanemo razsodni ter zvesti Jehovu in njegovi organizaciji?

3. Kako se morda odzovemo, če mislimo, da je sokristjan z nami grdo ravnal?

³ Ali si že kdaj imel občutek, da je sokristjan s teboj grdo ravnal, morda celo brat, ki ima v občini odgovorne naloge? Po vsej verjetnosti te ni namenoma prizadel.  (Rim. 3:23; Jak. 3:2) Vseeno te je njegovo ravnanje morda vznemirilo. Mogoče si o tem toliko razmišljal, da nisi mogel spati. Morda si se celo spraševal: Če lahko brat tako ravna, ali je potem to res Božja organizacija? To je točno takšno razmišljanje, kot ga Satan želi od tebe. (2. Kor. 2:11) Če bi začel tako negativno razmišljati, bi se lahko oddaljil od Jehova in njegove organizacije. Kako lahko ostaneš razsoden in preprečiš takšno razmišljanje, če misliš, da je sovernik s teboj grdo ravnal?

4. Kako je Jožef ostal razsoden, ko se je z njim grdo ravnalo, in kaj se iz tega naučimo? (1. Mojzesova 50:19–21)

⁴ Ne postani zagrenjen. Ko je bil Jožef še najstnik, so njegovi starejši bratje grdo ravnali z njim. Sovražili so ga in nekateri so ga celo hoteli ubiti. (1. Mojz. 37:4, 18–22) Na koncu so ga prodali za sužnja. Zato je kakšnih 13 let doživljal hude preizkušnje. Lahko bi se spraševal, ali ga ima Jehova res rad in ali ga je zapustil zdaj, ko najbolj potrebuje pomoč. Ampak Jožef ni postal zagrenjen. Ostal je razsoden, tako da je bil še naprej miren. Ko je imel priložnost, da bi se maščeval svojim bratom, tega ni naredil. Pokazal jim je ljubezen in jim odpustil. (1. Mojz. 45:4, 5) Tako je lahko ravnal zato, ker je trezno razmišljal. Ni se osredotočal na svoje težave, ampak je videl večjo sliko – Jehovov namen. (Beri 1. Mojzesova 50:19–21.) Kaj se iz tega naučiš? Če sovernik s teboj grdo ravna, se ne jezi na Jehova oziroma ne razmišljaj, da te je zapustil. Raje premišljuj o tem, kako ti pomaga vztrajati kljub tej preizkušnji. Poleg tega skušaj nepopolnost sovernika, ki te je prizadel, pokriti z ljubeznijo. (1. Pet. 4:8)

5. Kako je Miqueas ostal razsoden, ko je mislil, da bratje z njim grdo ravnajo?

⁵ Razmisli o izkušnji, ki jo je imel Miqueas b, starešina iz Južne Amerike. Spominja se časa, ko je imel občutek, da so nekateri odgovorni bratje z njim grdo ravnali. Rekel je: »Še nikoli prej nisem bil pod takšnim stresom. Zelo sem bil zaskrbljen. Ponoči nisem mogel spati in sem jokal, ker sem se počutil nemočnega.« Kljub temu je ostal razsoden in se močno trudil nadzorovati svoja čustva. Pogosto je prosil Jehova za svetega duha in moč, da zdrži. Poleg tega je v naših publikacijah poiskal informacije, ki bi mu pomagale. Kaj se iz tega naučiš? Če misliš, da je sovernik s teboj grdo ravnal, ostani miren in skušaj nadzorovati kakršne koli negativne občutke, ki jih morda imaš. Verjetno ne poznaš okoliščin, ki so sovernika navedle, da je govoril ali ravnal, tako kot je. Zato moli k Jehovu in ga prosi, naj ti pomaga videti stvari z zornega kota sovernika. To ti bo pomagalo, da mu ne boš pripisoval slabih namenov in boš žalitev spregledal. (Preg. 19:11) Ne pozabi, da Jehova vidi, kaj doživljaš, in da ti bo dal moč, da boš zdržal. (2. krn. 16:9; Prid. 5:8)

6. Zakaj je pomembno, da na discipliniranje gledamo kot na izraz Jehovove ljubezni? (Hebrejcem 12:5, 6, 11)

⁶ Discipliniranje je lahko čustveno zelo boleče. Toda če razmišljamo samo o  bolečini, lahko začnemo podcenjevati discipliniranje in misliti, da ni bilo upravičeno ali da je bilo prestrogo. Vendar bi s tem spregledali nekaj dragocenega – da je discipliniranje pravzaprav izraz Jehovove ljubezni. (Beri Hebrejcem 12:5, 6, 11.) In če pustimo prosto pot čustvom, jih bo Satan izkoristil. On hoče, da discipliniranja ne sprejmemo in, kar je še hujše, da se oddaljimo od Jehova in občine. Kako lahko ostaneš razsoden, če si bil discipliniran?

7. a) Kako je Jehova uporabil Petra, potem ko je ta sprejel discipliniranje, kot se to vidi na sliki? b) Kaj se naučiš od Petra?

⁷ Sprejmi discipliniranje in naredi potrebne spremembe. Jezus je več kot enkrat opomnil Petra v navzočnosti drugih apostolov. (Mar. 8:33; Luk. 22:31–34) Petra je bilo zagotovo sram! Vendar je ostal zvest Jezusu, sprejel discipliniranje in se učil iz svojih napak. Zato ga je Jehova nagradil za zvestobo in mu zaupal pomembne naloge v občini. (Jan. 21:15–17; Apd. 10:24–33; 1. Pet. 1:1) Kaj se lahko naučiš od Petra? Če se ne osredotočaš na sramoto, ki jo prinese discipliniranje, sprejmeš opomin in narediš potrebne spremembe, koristiš sebi in drugim. Tako boš še bolj uporaben za Jehova in za brate in sestre.

8., 9. Kako se je Bernardo počutil, ko je bil discipliniran, in kaj mu je pomagalo popraviti razmišljanje?

⁸ Razmisli, kaj se je zgodilo bratu Bernardu iz Mozambika. Izgubil je starešinstvo. Kako se je sprva počutil? Takole pove: »Bil sem užaljen, ker mi ni bilo všeč, kako so me disciplinirali.« Skrbelo ga je, kaj si bodo drugi v občini mislili o njem. Priznal je: »Kar nekaj mesecev sem potreboval, da sem začel prav gledati na zadevo in ponovno zaupati Jehovu in njegovi organizaciji.« Kaj je Bernardu pomagalo, da je spremenil svoje stališče?

⁹ Takole pojasni: »Ko sem bil starešina, sem drugim pogosto prebral Hebrejcem 12:7, da bi jim pomagal pravilno gledati na Jehovovo discipliniranje. Zdaj pa sem se vprašal: Kdo mora upoštevati to vrstico? Vsi Jehovovi služabniki  – tudi jaz.« Bernardo je zatem naredil še druge spremembe, da bi obnovil svoje zaupanje v Jehova in njegovo organizacijo. Več je bral Sveto pismo in poglobljeno premišljeval o prebranem. Čeprav je bil še vedno zaskrbljen, kako bratje in sestre gledajo nanj, je z njimi šel na oznanjevanje in sodeloval na občinskih shodih. Čez čas je bil spet postavljen za starešina. Če si bil tako kot Bernardo discipliniran, ne razmišljaj preveč o sramoti, sprejmi nasvet in naredi potrebne spremembe. c (Preg. 8:33; 22:4) Če boš to naredil, si lahko prepričan, da te bo Jehova nagradil, ker si zvest njemu in njegovi organizaciji.

10. Katera organizacijska sprememba je morda preizkusila zvestobo nekaterih Izraelcev?

¹⁰ Našo zvestobo lahko preizkusijo tudi organizacijske spremembe. Če nismo previdni, se lahko zaradi teh sprememb celo oddaljimo od Jehova. Razmisli na primer o tem, kako je organizacijska sprememba, ki je bila vpeljana z Mojzesovim Zakonikom, morda vplivala na nekatere Izraelce. Preden je začel veljati Zakonik, so duhovniške dolžnosti opravljali družinski poglavarji. Gradili so oltarje in Jehovu darovali žrtve za svoje družine. (1. Mojz. 8:20, 21; 12:7; 26:25; 35:1, 6, 7; Job 1:5) Toda ko je nastopil Zakonik, so se morali družinski poglavarji odreči tej pomembni nalogi. Jehova je določil, da so žrtve darovali duhovniki iz Aronove družine. Če je po tej organizacijski spremembi družinski poglavar, ki ni bil Aronov potomec, začel opravljati duhovniške dolžnosti, je lahko bil usmrčen. d (3. Mojz. 17:3–6, 8, 9) Ali je bila ta sprememba morda eden od razlogov, zakaj so se Korah, Datan, Abiram in 250 poglavarjev ljudstva uprli Mojzesu in Aronu? (4. Mojz. 16:1–3) Tega ne moremo reči z gotovostjo. Kakor koli že, Korah in drugi uporniki niso ostali zvesti Jehovu. Kaj lahko narediš, če organizacijske spremembe preizkusijo tvojo zvestobo?

11. Kaj se naučimo iz zgleda nekaterih Kehatovcev?

¹¹ Povsem podpri organizacijske spremembe. Kehatovci so med potovanjem po pustinji opravljali pomembno nalogo. Vsakič, ko so Izraelci selili tabor, je nekaj Kehatovcev pred ljudstvom nosilo Skrinjo zaveze. (4. Mojz. 3:29, 31; 10:33; Joz. 3:2–4) Res jim je bila zaupana velika čast! Vendar ko so se Izraelci naselili v Obljubljeni deželi, so se stvari spremenile. Skrinje ni bilo treba več redno prenašati. V času, ko je Salomon vladal kot kralj, so nekateri Kehatovci služili kot pevci, nekateri so služili kot vratarji, nekateri pa so bili odgovorni za skladišča. (1. krn. 6:31–33; 26:1, 24) V preteklosti so opravljali pomembno nalogo, vendar nikjer ne piše, da bi se zdaj pritoževali ali zahtevali vidnejšo vlogo. Kaj se iz tega naučiš? Z vsem srcem podpiraj spremembe v  Jehovovi organizaciji, tudi tiste, ki vplivajo na tvojo nalogo. Najdi veselje v vsaki nalogi, ki jo dobiš. Zapomni si, da te Jehova ne ceni zaradi naloge, ki jo opravljaš, ampak ker si mu poslušen. (1. Sam. 15:22)

12. Kako se je Zaina počutila, ko je morala zaradi nove dodelitve zapustiti Betel?

¹² Razmisli o sestri Zaini, ki živi na Bližnjem vzhodu. Več kot 23 let je služila v Betelu in ta dodelitev ji je bila zelo pri srcu. Potem pa je bila dodeljena na področje. Rekla je: »Sprememba dodelitve je bila zame velik šok. Počutila sem se, kot da nisem za nobeno rabo, in se neprestano spraševala, kaj sem naredila narobe.« Na žalost so nekateri bratje in sestre iz občine še povečali njeno bolečino, ko so ji govorili: »Če bi bila dovolj dobra, te organizacija ne bi poslala drugam.« Zaina je bila nekaj časa tako potrta, da je jokala vsako noč. Vendar je povedala: »Nikoli si nisem dovolila, da bi začela dvomiti o organizaciji ali Jehovovi ljubezni.« Kaj ji je pomagalo, da je ostala razsodna?

13. Kako je Zaina premagala negativna čustva?

¹³ Zaina je svoja negativna čustva premagala. Kako? V naših publikacijah je brala članke, ki so govorili o podobnih okoliščinah, kakršne je imela sama. Zelo ji je pomagal članek z naslovom »Z malodušjem se lahko spoprimete!« v Stražnem stolpu, 1. februar 2001. V tem članku je bilo pojasnjeno, kako se je svetopisemski pisec Marko morda bojeval s podobnimi občutki, ko je doživel spremembe. Zaina se spominja: »Markov zgled je bil zdravilo za moje malodušje.« Ni se osamila, ampak je ohranila tesne stike s svojimi prijatelji. Poleg tega se ni smilila sama sebi. Zavedala se je, da odločitve v Jehovovi organizaciji vodi sveti duh in da jo imajo odgovorni bratje resnično radi. Vedela pa je tudi, da mora Božja organizacija narediti to, kar je najboljše, da bi se opravilo Jehovovo delo.

14. Kaj je bilo Vladu težko sprejeti in kaj mu je pomagalo?

¹⁴ Vladu, 73-letnemu starešinu iz Slovenije, je bilo težko, ko se je njegova  občina združila z drugo in svoje kraljestvene dvorane niso več uporabljali. Takole pove: »Nisem mogel razumeti, zakaj smo morali zapreti tako lepo kraljestveno dvorano. To me je prizadelo, ker smo jo ravno obnovili. Sem mizar in za dvorano sem naredil nekaj novega pohištva. Združitev občin je zahtevala tudi številne prilagoditve, ki za nas starejše oznanjevalce niso bile lahke.« Kaj je Vladu pomagalo, da je podprl spremembe? Takole pojasni: »Če se prilagodiš spremembam v organizaciji, te Jehova vedno blagoslovi. Te spremembe nas pripravljajo na še večje, ki nas čakajo v prihodnosti.« Ali ti je težko sprejeti spremembe, ko se združijo občine ali dobiš novo dodelitev? Bodi prepričan, da Jehova razume tvoje občutke. Če boš takšne spremembe podprl in ostal zvest Jehovu in organizaciji, ki jo uporablja, boš zagotovo blagoslovljen. (Ps. 18:25)

15. Kako lahko pokažemo, da smo razsodni, ko doživimo preizkušnje znotraj občine?

¹⁵ Ko se bližamo koncu te stvarnosti, lahko pričakujemo preizkušnje znotraj občine. Te lahko preizkusijo našo zvestobo Jehovu. Zato moramo ostati razsodni. Če misliš, da je sokristjan s tabo grdo ravnal, ne postani zagrenjen. Če so te disciplinirali, ne razmišljaj preveč o sramoti, sprejmi nasvet in naredi potrebne spremembe. In ko v Jehovovi organizaciji pride do sprememb, ki vplivajo nate osebno, jih podpri z vsem srcem in ubogaj navodila.

16. Kako lahko ohraniš zaupanje v Jehova in njegovo organizacijo?

¹⁶ Jehovu in njegovi organizaciji lahko še naprej zaupaš, tudi ko je preizkušena tvoja zvestoba. Ostani razsoden, kar pomeni, da si miren, trezno razmišljaš in na stvari gledaš tako kot Jehova. Preučuj o svetopisemskih osebah, ki so se uspešno spoprijele s podobnimi izzivi, in premišljuj o njihovem zgledu. Prosi Jehova za pomoč in ostani tesno povezan z občino. Tako te Satan ne bo mogel ločiti od Jehova ali njegove organizacije, pa naj se zgodi kar koli. (Jak. 4:7)