1. Zakaj se lahko veliko naučimo od starejših?

 PRI sprejemanju pomembnih odločitev vsi potrebujemo zanesljivo vodstvo. Takšno vodstvo lahko med drugim dobimo od starešin in drugih zrelih kristjanov. Če so ti veliko starejši od nas, ne bi smeli kar avtomatsko misliti, da so njihovi nasveti zastareli. Jehova želi, da se od starejših učimo. V življenju so si pridobili veliko več izkušenj, razumnosti in modrosti kot mi. (Job 12:12)

2. O čem bo govoril ta članek?

² V svetopisemskih časih je Jehova svoje zveste starejše služabnike uporabljal za to, da je spodbujal in vodil svoje ljudstvo. Razmislimo na primer o Mojzesu, Davidu in apostolu Janezu. Živeli so v različnih obdobjih in njihove okoliščine so se povsem razlikovale. Ko se je njihovo življenje bližalo koncu, so mladim dali modre nasvete. Vsak od teh zvestih služabnikov je poudaril, kako pomembno je biti poslušen Bogu. Jehova je poskrbel, da so se njihove modre besede ohranile tudi za nas danes. Ne glede na to, ali smo mladi ali stari, nam lahko njihovi nasveti zelo koristijo. (Rim. 15:4; 2. Tim. 3:16) V tem članku bomo pregledali, kaj so ti trije Božji služabniki rekli in kaj se iz njihovih besed naučimo.

»ZARADI NJEGA BOSTE LAHKO DOLGO ŽIVELI«

3. Katere naloge je opravljal Mojzes?

³ Mojzes je celo svoje življenje goreče služil Jehovu. Bil je prerok, sodnik, voditelj in pisec. V življenju si je pridobil veliko izkušenj! Izraelski narod je izpeljal iz suženjstva v Egiptu in na lastne oči je videl veliko Jehovovih  čudežev. Jehova ga je uporabil, da je napisal prvih pet svetopisemskih knjig, 90. psalm in verjetno tudi 91. psalm. Poleg tega je najverjetneje napisal tudi Jobovo knjigo.

4. Koga je Mojzes spodbudil in zakaj?

⁴ Mojzes je malo pred svojo smrtjo, ko je bil star 120 let, sklical vse Izraelce in jih spomnil na vse, kar so doživeli in videli. Nekateri od njih so bili v svoji mladosti priča znamenjem in čudežem, ki jih je naredil Jehova. Videli so tudi, kako je kaznoval Egipčane. (2. Mojz. 7:3, 4) Videli so, kako je razdelil Rdeče morje, in lahko so šli po suhem čez. Jehova pa je nato uničil faraonovo vojsko. (2. Mojz. 14:29–31) V pustinji jih je ščitil in za njih skrbel. (5. Mojz. 8:3, 4) Zdaj pa, ko so bili tik pred Obljubljeno deželo, je Mojzes izkoristil to priložnost, da jih je okrepil. a

5. Katero zagotovilo so Izraelci dobili iz Mojzesovih zadnjih besed? (5. Mojzesova 30:19, 20)

⁵ Kaj je Mojzes rekel? (Beri 5. Mojzesova 30:19, 20.) Izraelcem se je obetala čudovita prihodnost. Z Jehovovim blagoslovom bi lahko dolgo živeli v deželi, ki jim je bila obljubljena. In ta dežela je bila res čudovita in rodovitna! Mojzes je izraelskemu ljudstvu glede nje rekel: »[V njej] so velika in lepa mesta, ki jih niste zgradili, hiše, polne vsega dobrega, za katere se niste trudili, vodni zbiralniki, ki jih niste izkopali, ter vinogradi in oljke, ki jih niste zasadili.« (5. Mojz. 6:10, 11)

6. Zakaj je Bog dovolil, da so drugi narodi zavzeli izraelsko deželo?

⁶ Mojzes pa je Izraelcem dal tudi svarilo. Da bi lahko še naprej živeli v čudoviti deželi, so morali ubogati Jehovove zakone. Mojzes jih je spodbudil, naj si izberejo življenje, tako da poslušajo Jehova in se ga oklepajo. Ampak Izraelci so Jehova zavrnili, zato je dovolil, da so Asirci in kasneje Babilonci zavzeli njihovo deželo, njih pa odpeljali v ujetništvo. (2. kra. 17:6–8, 13, 14; 2. krn. 36:15–17, 20)

7. Kaj se lahko naučimo iz Mojzesovih besed? (Glej tudi sliki.)

⁷ Kaj se naučimo mi? Poslušnost nam bo rešila življenje. Tako kot so bili Izraelci tik pred vstopom v Obljubljeno deželo, smo mi tik pred vstopom v obljubljeni Božji novi svet. Videli bomo lahko, kako bo celotna zemlja spremenjena v raj. (Iza. 35:1; Luk. 23:43) Hudiča in demonov ne bo več. (Raz. 20:2, 3) Krive religije ne bodo odvračale ljudi od Jehova. (Raz. 17:16) In človeške vlade ne bodo več zatirale svojih podložnikov. (Raz. 19:19, 20) V raju ne bo prostora za upornike. (Ps. 37:10, 11) Vsi ljudje bodo ubogali Jehovove pravične zakone, ki prispevajo k enotnosti in miru. Zato si bodo med sabo zaupali in se imeli radi. (Iza. 11:9) Čaka nas res čudovita prihodnost! In če bomo še naprej ubogali Jehova, bomo lahko na rajski zemlji živeli vso večnost. (Ps. 37:29; Jan. 3:16)

8. Kako je obljuba glede večnega življenja pomagala nekemu dolgoletnemu misijonarju? (Juda 20, 21)

⁸ Če premišljujemo o obljubi, ki nam jo  je Jehova dal glede večnega življenja, nam to lahko pomaga, da ga še naprej ubogamo, in to ne glede na to, v kakšni preizkušnji se mogoče znajdemo. (Beri Juda 20, 21.) Ta obljuba nam lahko tudi pomaga, ko se borimo z osebnimi šibkostmi. Dolgoletni misijonar iz Afrike, ki se je dolgo boril z neko slabostjo, pravi: »Ugotovil sem, da bi zapravil možnost, da živim večno, če bi podlegel svoji šibkosti. Zato sem bil še bolj odločen, da se proti njej borim in da k Jehovu še bolj goreče molim glede tega. Z njegovo pomočjo sem svojo slabost premagal.«

»BOŠ USPEŠEN«

9. Kakšne preizkušnje je doživel David?

⁹ David je bil dober kralj. Prav tako je bil glasbenik, vojščak in prerok, pisal pa je tudi pesmi. V življenju je doživel veliko težkega. Nekaj let je živel kot begunec, saj je bežal pred ljubosumnim kraljem Savlom. Nekaj časa zatem ko je postal kralj, je moral spet bežati, da bi si rešil življenje, saj ga je njegov sin Absalom želel vreči s prestola. Kljub vsem tem težavam in osebnim napakam je David ostal zvest Jehovu do konca svojega življenja. Jehova je zanj rekel: »Je po volji mojemu srcu.« Davidove modre nasvete bi si prav gotovo morali vzeti k srcu! (Apd. 13:22; 1. kra. 15:5)

10. Zakaj je David svetoval svojemu sinu in nasledniku Salomonu?

¹⁰ Razmislimo o nasvetu, ki ga je David dal svojemu sinu in nasledniku Salomonu. Jehova je Salomona izbral, da bi zgradil tempelj, kjer bi ljudje lahko sodelovali pri pravem čaščenju. (1. krn. 22:5) Ta projekt je bil zelo obsežen. Poleg tega je Salomon potreboval Jehovovo pomoč, da bi lahko dobro vodil narod. Kaj mu bo David rekel? Pa poglejmo.

11. Kakšno zagotovilo je David dal Salomonu in kako so se njegove besede izkazale za resnične? (1. kraljev 2:2, 3; glej tudi sliki.)

¹¹ Kaj je David rekel? (Beri 1. kraljev 2:2, 3.) Svojemu sinu je povedal, da bo v življenju uspešen, vse dokler bo ubogal Jehova. In veliko let je bil Salomon res zelo uspešen. (1. krn. 29:23–25) Zgradil je veličasten tempelj. Napisal je nekaj svetopisemskih knjig, njegove besede pa so zapisane tudi drugje v Svetem pismu. Postal je znan po svoji modrosti in bogastvu. (1. kra. 4:34) Ampak, kot je rekel David, je bil Salomon uspešen samo, dokler je ubogal Boga Jehova. Žal je kasneje v življenju začel častiti druge bogove. Zaradi tega mu Jehova ni bil več naklonjen  in mu ni več dajal modrosti, da bi pravično vodil njegovo ljudstvo. (1. kra. 11:9, 10; 12:4)

12. Kaj se lahko naučimo iz Davidovih besed?

¹² Kaj se naučimo mi? Poslušnost vodi do uspeha. (Ps. 1:1–3) Seveda nam Jehova ne obljublja, da nam bo dal takšno bogastvo in slavo, kot ju je dal Salomonu. Ampak če ga ubogamo, nam bo dal modrost, ki nam bo pomagala sprejemati modre odločitve. (Preg. 2:6, 7; Jak. 1:5) Njegova načela nas lahko vodijo, ko se odločamo glede zaposlitve, izobrazbe, razvedrila in denarja. Če upoštevamo njegove modre nasvete, bomo zaščitili svoj odnos z njim in ohranili upanje na večno življenje. (Preg. 2:10, 11) Imeli bomo dobre prijatelje in srečno družino.

13. Kaj je Carmen pomagalo, da je izboljšala svoje življenje?

¹³ Carmen iz Mozambika je mislila, da je visokošolska izobrazba ključ do uspeha. Zato se je vpisala na univerzo za arhitekturo. »Res sem imela rada to, kar sem se učila,« je napisala. »Ampak to mi je vzelo toliko časa in energije. V šoli sem bila od pol osmih zjutraj do šestih zvečer. Težko mi je bilo iti na shode in moja duhovnost je trpela. Globoko v sebi sem se zavedala, da skušam sužnjevati dvema gospodarjema.« (Mat. 6:24) Glede svoje situacije je molila in raziskovala po naših publikacijah. Napisala je še: »Ko sem od starešin in svoje mame dobila moder nasvet, sem se odločila, da zapustim univerzo in Jehovu začnem služiti polnočasno. Prepričana sem, da je to bila najboljša odločitev v mojem življenju, ki je ne bom nikoli obžalovala.«

14. Kaj je glavno sporočilo Mojzesovih in Davidovih besed?

¹⁴ Mojzes in David sta imela rada Jehova in sta se zavedala, kako pomembno je, da ga ubogamo. S svojimi zadnjimi besedami sta svoje poslušalce spodbudila, naj posnemajo njun zgled in se oklepajo Jehova. Posvarila sta jih tudi, da bodo izgubili Jehovove blagoslove in odobravanje, če ga bodo zapustili. Njuni  nasveti so koristni tudi za nas danes. Stoletja kasneje pa je še en Jehovov služabnik pokazal, kako pomembno je, da ostanemo zvesti.

»NIČ DRUGEGA ME NE NAVDAJA Z VEČJIM VESELJEM«

15. Kaj vse je doživel apostol Janez?

¹⁵ Janez je bil apostol, ki ga je imel Jezus Kristus še posebej rad. (Mat. 10:2; Jan. 19:26) Jezusa je spremljal med oznanjevanjem in bil je priča njegovim čudežem. Ostal mu je zvest tudi v težkih trenutkih. Videl je, kako je bil usmrčen, in bil je med tistimi, ki so ga videli po njegovem vstajenju. Poleg tega je bil priča temu, kako se je krščanstvo v prvem stoletju razširilo. Dobra novica se je začela oznanjevati »po vsem svetu«. (Kol. 1:23)

16. Kdo ima koristi od Janezovih pisem?

¹⁶ Janez je proti koncu svojega življenja dobil izredno čast. Napisal je lahko nekaj knjig in pisem, ki so postali del Božje Besede. Zapisal je vznemirljivo »razodetje, ki ga je Bog dal Jezusu Kristusu«. (Raz. 1:1) Napisal pa je tudi evangelij, ki nosi njegovo ime, in tri navdihnjena pisma. Svoje tretje pismo je naslovil na zvestega kristjana Gaja, ki ga je imel rad kot svojega sina. (3. Jan. 1) Do takrat je Janez zagotovo imel že veliko duhovnih otrok. To, kar je ta starejši moški zapisal, je do danes spodbudilo že ogromno Jezusovih sledilcev.

17. Kaj prinaša pravo veselje? (3. Janezovo 4)

¹⁷ Kaj je Janez napisal? (Beri 3. Janezovo 4.) Janez je napisal, da poslušnost Bogu prinese pravo veselje. Do takrat, ko je Janez napisal svoje tretje pismo, so nekateri posamezniki že začeli širiti krive nauke in povzročati razdore. Ampak drugi so še vedno hodili »po poti resnice«. Ubogali so Jehova in živeli »po njegovih zapovedih«. (2. Jan. 4, 6) Ti zvesti kristjani s tem niso razveselili samo Janeza, ampak tudi Jehova. (Preg. 27:11)

18. Kaj se lahko naučimo iz Janezovih besed?

¹⁸ Kaj se naučimo mi? Zvestoba vodi do veselja. (1. Jan. 5:3) Na primer, veseli smo, ker vemo, da razveseljujemo Jehova. Zelo je vesel, ko vidi, da se upiramo skušnjavam v tem svetu in da živimo po resnici. (Preg. 23:15) Tudi angeli v nebesih  so tega zelo veseli. (Luk. 15:10) Podobno lahko tudi mi najdemo veselje v tem, ko vidimo, da naši bratje in sestre ostajajo zvesti Jehovu, še posebej v skušnjavah in preizkušnjah. (2. Tes. 1:4) In ko bo Satanov svet uničen, bomo veseli, da smo ostali zvesti Jehovu.

19. Kaj je sestra Rachel povedala glede poučevanja drugih o resnici? (Glej tudi sliki.)

¹⁹ Še posebej pa smo veseli, ko o resnici govorimo drugim. Rachel, ki živi v Dominikanski republiki, je prepričana, da je poučevanje drugih o Božji Besedi velika čast. Glede svojih duhovnih otrok pravi: »Težko je opisati z besedami, kakšno veselje občutim, ko vidim, da moji učenci vzljubijo Jehova, mu začnejo zaupati in spremenijo svoje življenje, tako da ga začnejo razveseljevati. Ta občutek poplača ves trud in žrtve, ki jih naredim, da jih lahko učim o Jehovu.«

NAJ TI KORISTIJO ZADNJE BESEDE ZVESTIH JEHOVOVIH SLUŽABNIKOV

20. Kaj imamo skupnega z Mojzesom, Davidom in Janezom?

²⁰ Mojzes, David in Janez so živeli v povsem drugačnih okoliščinah, kot živimo mi danes. Kljub temu imamo z njimi veliko skupnega. Vsi trije so služili pravemu Bogu tako kot mi. Tako kot oni tudi mi molimo k Jehovu, se nanj zanašamo in ga prosimo za vodstvo. Poleg tega smo tako kot oni povsem prepričani, da Jehova bogato blagoslavlja tiste, ki ga ubogajo.

21. Kakšni blagoslovi čakajo tiste, ki poslušajo nasvete zvestih starejših, kot so bili Mojzes, David in Janez?

²¹ Trudimo se upoštevati nasvete teh starejših moških in še naprej ubogajmo Jehovove zapovedi. Tako bomo pri vsem, kar delamo, zares uspešni. Lahko bomo »dolgo živeli«, ja, večno! (5. Mojz. 30:20) In občutili bomo pravo veselje, saj vemo, da razveseljujemo našega ljubečega nebeškega Očeta, ki nas bo nagradil bolj, kot si sploh lahko predstavljamo! (Efež. 3:20)