1. Kako bi morali gledati na krščansko vero?

KRŠČANSKA vera je nekaj dragocenega. Nimajo je vsi. (2. Tes. 3:2) Toda Jehova vsem svojim častilcem daje vero. (Rim. 12:3; Gal. 5:22) Vsi, ki jo imajo, bi morali biti zanjo nadvse hvaležni.

2., 3. a) Katerih blagoslovov je lahko deležen posameznik, ki ima vero? b) Katera vprašanja bomo sedaj pregledali?

² Jezus Kristus je rekel, da njegov nebeški Oče vleče ljudi k sebi po svojem Sinu. (Jan. 6:44, 65) Če začnemo verovati v Jezusa, so nam lahko odpuščeni grehi. To pa nam omogoča, da z Jehovom spletemo trajno prijateljstvo. (Rim. 6:23) S čim smo si zaslužili tak čudovit blagoslov? Kot grešniki si zaslužimo samo smrt. (Ps. 103:10) Toda Jehova je videl, koliko dobrega lahko dosežemo. Po svoji nezasluženi dobrotljivosti nam je odprl srce za dobro novico. Začeli smo verovati v Jezusa, in zato se lahko veselimo obeta na večno življenje. (Beri 1. Janezovo 4:9, 10.)

³ Toda kaj točno je vera? Ali pomeni le to, da se zavedamo blagoslovov, ki jih ima Bog pripravljene za nas? In kar  je še pomembnejše, kako vse bi morali kazati, da imamo vero?

4. Pojasni, zakaj vera zajema veliko več od tega, da kaj razumemo.

⁴ Vera zajema veliko več od tega, kot da samo razumemo, kaj je Božji namen. Je močna motivacijska sila, ki žene posameznika, da ravna v skladu z Božjo voljo. Vera v to, kar je Bog pripravil za našo rešitev, spodbuja človeka, ki veruje, da druge seznanja z dobro novico. Apostol Pavel je pojasnil: »Če namreč javno razglašaš to ‚besedo‘, ki je ‚v tvojih ustih‘, torej da Jezus je Gospod, in če v svojem srcu veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem se namreč veruje in tako doseže pravičnost, toda z usti se javno razglaša vera in tako doseže rešitev.« (Rim. 10:9, 10; 2. Kor. 4:13)

5. Zakaj je vera tako pomembna in kako jo lahko ohranjamo močno? Ponazori.

⁵ To, ali bomo lahko večno živeli v Božjem novem svetu, je torej odvisno od tega, ali imamo vero in jo ohranjamo močno. Za svojo vero moramo skrbeti, da ostane zdrava, podobno kot moramo skrbeti za rastlino, tako da jo zalivamo. Živa rastlina se v nasprotju z umetno nenehno spreminja. Prava rastlina bodisi uvene, če nima vode, bodisi lepo uspeva, če jo redno zalivamo. Če zdravo rastlino prikrajšamo za zadostno količino vode, bo nazadnje umrla. Podobno je z našo vero. Če jo bomo zanemarjali, bo tako rekoč uvenela in umrla. (Luk. 22:32; Heb. 3:12) Toda če naši veri posvetimo primerno pozornost, bo ostala živa in bo še naprej rasla, mi pa bomo ostali »zdravi v veri«. (2. Tes. 1:3; Titu 2:2)

6. Kaj dvojega spada k opisu vere iz Hebrejcem 11:1?

⁶ Svetopisemski opis vere najdemo v Hebrejcem 11:1. (Beri.) Vera se osredinja na dvoje, kar ni vidno našim očem: 1. »Tisto, kar upamo.« K temu lahko spadajo prihodnji dogodki, za katere je obljubljeno, da se bodo zgodili, vendar se še niso, kot na primer to, da se bo končala vsa hudobija in da bo vzpostavljen novi svet. 2. »Obstoj stvari, čeprav jih ne vidimo.« V tem sobesedilu se grška beseda, ki se prevaja z »očiten dokaz«, nanaša na »prepričljiv dokaz« o obstoju nevidnih stvari, denimo Boga Jehova, Jezusa Kristusa, angelov in dejavnosti nebeškega Kraljestva. (Heb. 11:3) Kako pa dokažemo, da je naše upanje živo in da verjamemo v stvari, ki jih ne vidimo in o katerih govori Božja Beseda? S svojimi besedami in deli, brez katerih naša vera ne bi bila celovita.

7. Kako nam Noetov zgled pomaga razumeti, kaj pomeni imeti vero? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ V Hebrejcem 11:7 je opisana vera Noeta, ki »je potem, ko je dobil Božje svarilo glede tega, kar se še ni videlo, iz strahu pred Bogom zgradil barko, da bi rešil svojo družino«. Noe je pokazal vero tako, da se je lotil gradnje velikanske barke. Njegovi bližnji so ga nedvomno spraševali, zakaj gradi tako ogromen objekt. Ali je Noe molčal oziroma jim rekel, da to ni njihova stvar? Nikakor! Njegova vera ga je  navedla, da je svojim sodobnikom pogumno pričeval in jih opozarjal na prihajajočo Božjo sodbo. Najverjetneje je Noe ljudem ponovil iste besede, ki mu jih je rekel Jehova: »Vidim, da je prišel čas, da naredim konec vsem živim bitjem, saj je zemlja zaradi njih polna nasilja. [. . .] Poslal bom vode potopa na zemljo, da uničijo vsa bitja pod nebom, v katerih deluje življenjska sila. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.« Poleg tega je Noe brez dvoma ljudem povedal, katera je edina mogoča rešitev, ko je ponovil Božjo zapoved: »Pojdi v barko.« Noe je torej vero pokazal tudi tako, da je bil »oznanjevalec pravičnosti«. (1. Mojz. 6:13, 17, 18; 2. Pet. 2:5)

8. Kako je Jakob po navdihnjenju pojasnil, kaj pomeni prava krščanska vera?

⁸ Kmalu za tem, ko je apostol Pavel po navdihnjenju opisal, kaj je vera, je verjetno nastalo Jakobovo pismo. Jakob je podobno kot Pavel pojasnil, da pri pravi krščanski veri ne gre le za to, da posameznik v nekaj verjame, ampak da takšna vera zajema tudi dela. Napisal je: »Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal svojo vero z  deli.« (Jak. 2:18) Jakob je v nadaljevanju jasno pokazal, kakšna je razlika med tem, da kdo zgolj veruje, in tem, da zares pokaže vero. Demoni verjamejo v obstoj Boga, vendar nimajo prave vere. Namesto tega nezvesto delajo vse, da se ne bi izpolnil Božji namen. (Jak. 2:19, 20) Po drugi strani pa je Jakob glede nekega starodavnega moža vere vprašal: »Ali ni bil naš oče Abraham razglašen za pravičnega zaradi del, potem ko je svojega sina Izaka daroval na oltarju? Vidiš torej, da je njegova vera sodelovala z njegovimi deli in da je bila zaradi del njegova vera izpopolnjena.« Da bi poudaril, da moramo vero pokazati z deli, je še dodal: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.« (Jak. 2:21–23, 26)

9., 10. Kako nam apostol Janez pomaga razumeti, kako pomembno je, da verujemo?

⁹ Več kot tri desetletja kasneje je apostol Janez napisal evangelij in tri pisma. Ali je razumel globlji pomen prave krščanske vere, kot so ga po navdihnjenju pojasnili drugi biblijski pisci? Janez je pogosteje kot kateri koli drug biblijski pisec uporabljal grški glagol, ki se včasih prevaja z »verovati«.

¹⁰ Pojasnil je na primer: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza.« (Jan. 3:36) H krščanski veri spada tudi poslušnost Jezusovim zapovedim. Janez je pogosto citiral Jezusove besede, iz katerih je razvidno, da moramo vero neprestano kazati. (Jan. 3:16; 6:29, 40; 11:25, 26; 14:1, 12)

11. Kako lahko pokažemo hvaležnost za to, da poznamo resnico?

¹¹ Morali bi biti zelo hvaležni, da nam Jehova po svojem svetem duhu razkriva resnico in nam omogoča, da verujemo v dobro novico! (Beri Luka 10:21.) Jehovu bi se morali vedno zahvaljevati za to, da nas je pritegnil k sebi po svojem Sinu, »Glavnem zastopniku in Izpopolnjevalcu naše vere«. (Heb. 12:2) Hvaležnost za takšno nezasluženo dobrotljivost bi morali pokazati tako, da krepimo svojo vero, s tem da molimo in preučujemo Božjo Besedo. (Efež. 6:18; 1. Pet. 2:2)

12. Kako vse bi morali kazati, da imamo vero?

¹² S svojimi deli bi morali kazati, da verujemo v Jehovove obljube. To bi moralo biti drugim jasno vidno. Na primer, še naprej oznanjujmo Božje kraljestvo in sodelujmo v delu pridobivanja učencev. Prav tako »delajmo dobro vsem, še posebej pa tem, s katerimi smo povezani v veri«. (Gal. 6:10) In močno si prizadevajmo sleči »staro osebnost z njenimi dejanji vred« ter se varujmo vsega, kar bi nas lahko duhovno oslabilo. (Kol. 3:5, 8–10)

13. Kako pomembna je »vera v Boga«, kako jo opiše Sveto pismo in zakaj?

¹³ Sveto pismo pravi: »Brez vere je nemogoče biti Bogu po volji, kajti kdor se mu bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo.« (Heb. 11:6) Božja Beseda opiše »vero v Boga« kot del »temelja«, ki si ga posameznik mora zgraditi, če želi  postati in ostati pravi kristjan. (Heb. 6:1) Kristjan pa mora svojo vero dopolniti še z drugimi pomembnimi lastnostmi, tako da se bo obdržal v Božji ljubezni. (Beri 2. Petrovo 1:5–7; Juda 20, 21.)

14., 15. Kako pomembna je vera v primerjavi z ljubeznijo?

¹⁴ Krščanski pisci Svetega pisma so pomembnost vere poudarili tako, da so jo navedli večstokrat. Nobena druga krščanska vrlina oziroma lastnost ni omenjena tako pogosto. Ali to pomeni, da je vera najpomembnejša krščanska lastnost?

¹⁵ Ko je Pavel primerjal vero z ljubeznijo, je napisal: »Če [. . .] bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, pa ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič.« (1. Kor. 13:2) Jezus je v odgovoru na vprašanje »Katera zapoved v Postavi je največja?« poudaril, da je najpomembnejša ljubezen do Boga. (Mat. 22:35–40) Ljubezen zajema številne bistvene krščanske lastnosti, tudi vero. Sveto pismo pravi: »Ljubezen [. . .] vse veruje.« Veruje temu, kar Bog sporoča po svoji Besedi resnice. (1. Kor. 13:4, 7)

16., 17. Kako sta v Svetem pismu večkrat omenjeni vera in ljubezen, toda katera je večja in zakaj?

¹⁶ Ker sta vera in ljubezen tako pomembni, so krščanski pisci Svetega pisma ti lastnosti večkrat omenili skupaj, pogosto v istem stavku ali besedni zvezi. Pavel je spodbujal sovernike, naj si nadenejo »oklep vere in ljubezni«. (1. Tes. 5:8) Peter je glede Jezusa napisal: »Tega ljubite, čeprav ga niste nikoli videli. Tudi zdaj ga ne vidite, pa vseeno vanj verujete.« (1. Pet. 1:8) Jakob je maziljene sokristjane vprašal: »Mar ni Bog izbral teh, ki so za ta svet revni, da bi bili bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga ljubijo?« (Jak. 2:5) Janez je napisal: »[Božja] zapoved pa je to, da naj verujemo v ime njegovega Sina, Jezusa Kristusa, in ljubimo drug drugega.« (1. Jan. 3:23)

¹⁷ Čeprav je vera bistvena, bodo nekateri vidiki vere prešli, ko bomo videli izpolnitev Božjih obljub in se bo uresničilo naše krščansko upanje. Toda vedno bomo morali rasti v ljubezni do Boga in bližnjega. Zato je Pavel lahko napisal: »Zdaj torej ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od njih pa je ljubezen.« (1. Kor. 13:13)

18., 19. Kateri močan dokaz vere vidimo danes in komu gredo zasluge za to?

¹⁸ V današnjem času Jehovovo ljudstvo veruje v Božje vzpostavljeno kraljestvo. Tako je po vsem svetu nastal duhovni raj, v katerem uživa že več kot osem milijonov ljudi. V tem raju lepo uspevajo lastnosti sadu Božjega duha. (Gal. 5:22, 23) Kako močan dokaz prave krščanske vere in ljubezni!

¹⁹ Noben človek si ne more lastiti zaslug za to. Zahvala gre našemu Bogu. To čudovito delo je »Jehovu v slavo, kot večno znamenje, ki ne bo izginilo«. (Iza. 55:13) To, da smo »rešeni po veri«, je prav zares »Božji dar«. (Efež. 2:8) Naš duhovni raj se bo še naprej širil in cvetel, dokler ne bo vsa zemlja napolnjena s popolnimi, pravičnimi in srečnimi ljudmi, ki bodo vso večnost slavili Jehovovo ime. Zato še naprej verujmo v Jehovove obljube!